Tiskane izdaje
Piran − Za šest zemljišč in rastlinjakov Edija Bužekijana iz Lucije po izklicni ceni 296.540 evrov na včerajšnji sodni dražbi ni bilo nikogar, ki bi ga zanimal nakup do 30 odstotkov ceneje. To pomeni, da bodo dražbo razpisali ponovno in tedaj ponujali zemljišča po polovični vrednosti.
Pred osmimi dnevi je znani kmetovalec Edi Bužekijan sodišču predlagal izvzem nepremičnin iz izvršbe in preklic prve javne dražbe, vendar je sodišče njegovo vlogo zavrnilo, ker jo je menda podal prepozno. Izvršbo je predlagal upnik, podjetnik Matjaž Zupanič iz Brezovice, ki je Bužekijanu v letih 2013 in 2014 posodil 300.000 evrov, vendar z notarskim zapisom in vpisom hipoteke na Bužekijanove nepremičnine. Zupaničev odvetnik Žiga Klun nam je pojasnil, da si bo njegova stranka še naprej prizadevala unovčiti nepremičnine, za kar ima deset let časa. Če ne bi bilo kupcev niti na naslednji dražbi, bi nepremičnine lahko prevzel sam ali pa kdaj kasneje ponovno zahteval izvršbo.
Usodna naložba
Bužekijan se je dodobra zapletel v osem milijonov evrov vredno naložbo Posestva Mala Seva, prvotno imenovane Turistična kmetija Bužekijan. Naložba je nasedla kot posledica niza spornih potez, ki jih je omogočila vrsta državnih in občinskih služb. Gradnjo Posestva Mala Seva so podrobneje preučevali kriminalisti in pri tem zasliševali nekdanjo direktorico Vegrada Hildo Tovšak, odvetnika Senico, njegovo hčer in posrednike pri poslih.
Mala Seva pred rušenjem?
Čeprav so lastništvo Male Seve zapleteno verižili, je na koncu prešlo v roke družbi Lutu, katere lastnika sta bila sprva Edi Bužekijan in njegov sin Rok, zdaj pa le Rok Bužekijan. Osem milijonov evrov sredstev je blokiranih v posestvu, saj je gradbeni inšpektor leta 2013 ugotovil neusklajenost gradnje objekta. Na inšpektoratu za okolje in prostor so nam včeraj pojasnili, da lastnik Male Seve ni izvršil izdanih odločb gradbenega inšpektorja.
Do 20. oktobra 2013 bi bil moral odstraniti kamnite podporne zidove, ograjo, paviljon, rezervoar za vodo in podzemni prostor, preostale dele objektov in objekte pa odstraniti ali uskladiti do 11. januarja letos. Konec leta 2014 je začel odstranjevati objekte in podal novo vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja, vendar mu na izolski upravni enoti teh spremenjenih dovoljenj niso izdali. Inšpektor je 21. septembra letos ugotovil, da zavezanec ni v celoti izvršil odločbe, zato se bo postopek nadaljeval skladno z zakonskimi določil.
Neuradno smo izvedeli, da bi morali lastniki bodisi res narediti kmetijo bodisi od občine Izola pridobiti spremembo prostorskega načrta, po katerem bi na tistem mestu lahko gradili turistični objekt. Za to pa v izolski občini, kot kaže, nihče noče prevzeti odgovornosti. Zato bo naložba v nedokončano »turistično kmetijo« še dolgo propadala.
