Tiskane izdaje
Ljubljana – Skoraj tisoč slovenskih zdravnikov v osnovnem zdravstvu je v položaju, v kakršnem je bila brežiška zdravnica Nada Cesarec. Biti morajo na dveh delovnih mestih hkrati, kar je zelo stresno. Cesarčeva bo šla zaradi napačne odločitve 1. oktobra v zapor.
Slovenski zdravniki opozarjajo na preobremenjenost kot ključni razlog za večjo možnost napačnih odločitev. Pri nas je organizirana nujna medicinska pomoč tako, da jo v največjih mestih nudijo posebne ekipe z zdravniki, v drugih krajih pa so zanjo zadolženi zdravniki poleg svojega rednega dela v ambulanti. Pravilnik o nujni medicinski pomoči določa, da mora zdravnik zapustiti ambulanto in iti z ekipo na teren. Kako je drugje?
Avstrija
»Zakonski in strokovni okvir je v Avstriji precej podoben kot v Sloveniji. Tudi v Avstriji nastanejo situacije, da mora zdravnik v istih ali bližnjih trenutkih odločati med dvema življenjsko ogrožujočima stanjema. To se lahko zgodi tudi v bolnišnici, zlasti pa v času množičnih nesreč. Odločitev je prepuščena presoji zdravnika. Oskrbel bo enega, za drugega pa bo izbiral najboljšo alternativo. Morda bo svetoval po telefonu, morda bo na teren poslal neizkušenega zdravnika, tehnika ali študenta. Včasih ne bo mogel storiti nič,« je odgovoril doktor medicine in prava prof. Carl Nikolaus Homann iz univerzitetne bolnišnice v Gradcu.
»Zdravnik bi se znašel v primežu zakona, če bi nekoga zavestno umoril, če bi deloval v očitnem nasprotju s strokovno doktrino ali če ne bi poskušal zbrati vseh dosegljivih podatkov. Vsekakor pa bi bistveno vlogo igrala tudi objektivna situacija – dejstvo, da je zdravnik moral pokrivati dvoje urgentnih, težkih in stresnih delovišč. V tem primeru bi se velik del krivde preusmeril na sistem – bodisi na predstojnika institucije, če zdravnike razpisuje na dvoje obremenjenih mest, bodisi na državo, če ministrstvo za zdravje ne zagotovi dovolj velikega števila zdravnikov in uravnotežene mreže, da bi zdravniki lahko opravljali svoje delo varno in strokovno.«
Velika Britanija
V Veliki Britaniji je urgentna služba popolnoma ločena od služb splošnih zdravnikov. Obstaja več ravni nujne oskrbe glede na velikost ekip in njihovih sestav. V nekaterih ekipah so zdravniki, v drugih ne. Rešujejo tudi z motorji in helikopterji. Vsekakor pa je nesprejemljivo, da bi moral nekdo opravljati dve službi hkrati,« je odgovoril Matija Krkovič, slovenski kirurg travmatolog, ki dela v univerzitetni bolnišnici v Cambridgeu.
»Zakon v Veliki Britaniji je precej toleranten do zdravniških napak. Predvideva 'razumnega' zdravnika in sledi njegovemu logičnemu razmisleku. Če mora zdravnik med večjim številom bolnikov odločati, kateri bo imel prednost, se bo sodišče zaneslo na mnenje ekspertne komisije zdravnikov o upravičenosti zdravnikovega ravnanja. Za posledice zdravnikovih napačnih odločitev je vedno odgovorna ustanova, v kateri je zaposlen. Vedno, tudi v primeru visokih odškodnin ali celo smrti, nastopa na sodišču bolnišnica. Zaporna kazen za zdravnika je uporabljena le za veliko, namerno povzročeno škodo.«
ZDA – Teksas
»Nemogoče je, da bi moral zdravnik svoje delo opravljati na dveh delovnih mestih hkrati, torej na primer v bolnišnici in hkrati na terenu. Sicer pa je služba na terenu v ZDA organizirana drugače kot v Evropi,« je odgovoril prof. dr. Igor D. Gregorič, svetovno znani slovenski kardiokirurg iz bolnišnice v Houstonu.
»Bistvena značilnost anglo-ameriškega sistema je, da pripeljejo pacienta do zdravnika, v nasprotju s franko-germanskim sistemom, kjer zdravnik pride do pacienta. Zato se v Teksasu primer, kot je bil v Sloveniji, tako rekoč ne more zgoditi. Za obtožbo malomarnosti ali opustitve medicinske pomoči je treba v Teksasu dokazati štiri glavne točke: da je bil zdravnik dolžan posredovati nujno pomoč, da se ni držal standardov zdravniške prakse, da je bil pacient zaradi tega zdravstveno ogrožen in da je bila škoda povzročena zaradi zdravnikovega nepravilnega dejanja.
Proti zdravnikom je v ZDA vloženih od 15.000 do 19.000 kazenskih obtožb na leto, vendar se zelo redko zgodi, da bi moral zdravnik v zapor. Vsekakor je slovenski primer zelo nenavaden. Kaže, da gre za senzacionalizem, saj gre za prvo obsodbo zdravnice na zaporno kazen, pa tudi kot da iščejo grešnega kozla, da se prikrije pravi vzrok problema,« ocenjuje prof. Gregorič, ki sicer poudarja, da primera Cesarčeve ne pozna natančno. »Pravi vzrok problema je v zastarelem, okornem in modernim časom neprilagojenem zdravstvenem sistemu, ki, če uporabim prispodobo, potrebuje oživljanje z intubacijo, in ne le injekcije adrenalina.«
****
Celotno mnenje profesorja Gregoriča objavljamo na drugem mestu na spletnem Delu: »Primer zdravnice Cesarec se v Ameriki ne bi mogel zgoditi«
