Tiskane izdaje
Ljubljana – Strokovni svet za splošno izobraževanje na današnji seji ni podprl osnutka novele zakona o osnovni šoli zaradi različnih mnenj. Največ nestrinjanja je bilo glede števila ur za izbirne predmete. Medtem ko so nekateri menili, da je zmanjšanje števila ur za izbirne predmete, ki ga novela zakona predvideva, nesmiseln, saj bi se s tem zmanjšal standard in izbira, se je drugim predlog zdel smiseln. Je pa svet potrdil kataloge znanj za splošnoizobraževalne predmete v poklicnih programih.
Predlagana novela zakona namreč ukinja delitev izbirnih predmetov na družboslovno-humanistični in naravoslovno-tehnični sklop. Šola bo po novem ponudila najmanj šest izbirnih predmetov, od tega obvezno pouk tujega jezika, nekonfesionalni pouk o verstvih in etiki ter pouk retorike. Učenec bo izbral dve uri pouka izbirnih predmetov tedensko. Prav tako bodo lahko učenci zadnjih treh let osnovne šole, ki obiskujejo glasbeno šolo, po novem na željo staršev oproščeni sodelovanja pri izbirnih predmetov. Takšne spremembe naj bi prispevale k racionalnejši organizaciji in izvedbi pouka.
Predvidene tudi spremembe predmetnika
Osnutek novele zakona pa predvideva tudi spremembo predmetnika. Tako določa, da se s predmetnikom poleg že predpisanih sestavin določijo tudi obvezni in izbirni predmeti. Šola bo lahko v posameznem razredu drugače razporedila tedensko število ur pouka posameznih predmetov, kot jih bo določal predmetnik, razen pouka slovenskega jezika in italijanskega ali madžarskega jezika na narodno mešanih območjih, matematike, tujega jezika kot obveznega jezika in športne vzgoje. To naj bi šolam omogočalo fleksibilnejšo organizacijo pouka. Zaradi tega novela zakona predvideva še, da se lahko obveznost učencev po obveznem programu v posameznem tednu poveča za največ dve uri pouka nad predpisano obveznostjo.
Tako se je na današnji seji strokovnega sveta za najbolj problematično izkazalo zmanjšanje števila ur izbirnih predmetov. Po besedah članice sveta Mojce Kovač Šebart je namreč možnost zagotovitve treh izbirnih predmetov še posebej pomembna za otroke, katerih starši niso zmožni plačevati izvenšolskih aktivnosti. Prav tako je evalvacijska študija pokazala, da so učenci pri izbirnih predmetih uspešni, dosegajo dobre uspehe in jih ti ne obremenjujejo, je še dodala Kovač Šebartova. Članica sveta Mojca Samardžija pa je bila mnenja, da bi zmanjšanje števila ur za izbirne predmete vplivalo na manjši standard in izbirnost.
Na drugi strani je član sveta Maks Tušak opozoril, da so "naši otroci preobremenjeni" in je zato izrazil podporo zmanjšanju števila ur pouka izbirnih predmetov.
Je pa strokovni svet kljub nekaterim pripombam potrdil vse kataloge znanj za splošnoizobraževalne predmete v programih nižjega, srednjega poklicnega, srednjega strokovnega in poklicno-tehniškega izobraževanja. Za omenjene kataloge je namreč na decembrski seji zahteval določene popravke in dopolnitve. Prav tako so k temu sprejeli dodaten sklep, da Zavod RS za šolstvo in Center za poklicno izobraževanje poskrbita za spremljanje katalogov in o tem poročata svetu.
Odprava splošnega učnega uspeha v OŠ?
Kot smo že pred dnevi poročali v tiskani izdaji Dela, na Ministrstvu za šolstvo in šport pripravljajo novelo zakona o osnovnih šolah, ki uvaja precej radikalnih sprememb, med drugim odpravo splošnega učnega uspeha ob koncu šolskega leta. Predlog o spremembi je do zdaj podprlo Združenje ravnateljev osnovnih šol z Otonom Račečičem na čelu, z njim se strinja tudi večina ravnateljev z različnih slovenskih šol.
Odprava splošnega učnega uspeha v devetletki
Ministrstvo do sedaj ni natančno predstavilo, kaj bo odprava splošnega učnega uspeha pomenila v praksi in kakšen vpliv bo imela pri prehodu učencev v srednje šole. Dejstvo je, da se je z uvedbo devetletke spremenil način ocenjevanja (opisne ocene, izbirni predmeti) in je teže objektivno določiti splošni učni uspeh. Po drugi strani pa nekatere ravnatelje skrbi, ali bodo učenci enako motivirani, saj ne bodo več dobili informacije o splošnem uspehu.
Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja v devetletki med drugim predvideva, da se učenčev splošni uspeh določi tako, da se upoštevajo končne ocene pri vseh predmetih. Upoštevajo se tudi učenčevi dosežki na tekmovanjih, njegov odnos do obveznosti v šoli, prizadevanje pri učenju ter dejavno sodelovanje v interesnih dejavnostih. Če učenec v 7., 8. in 9. razredu izbere med izbirnimi predmeti tri predmete, se pri določitvi njegovega splošnega uspeha izmed končnih ocen pri teh predmetih upoštevata le dve višji končni oceni.
Več v članku tiskane izdaje Dela “Drastična sprememba v glavah ljudi”
