Tiskane izdaje
Zagorje - Zasavci intenzivno iščejo partnerja za komunalno deponijo Unično, ki bi nanjo trideset let vozil osem ton odpadkov na leto, s čimer bi si znižali zneske na položnicah. Unično je za občine brez lastne predelave odpadkov in deponij zanimivo zaradi daleč najbolj ugodne cene odlaganja, ki za zasavske občine znaša 52,37 evra za tono, a v pol leta bo tudi ta precej poskočila. Neuradno se za odlaganje zanimajo tudi Primorske občine.
S katerimi občinami se dogovarjajo za odlaganje odpadkov, v Zasavju ne želijo razkriti, neuradno gre za Novo Gorico, domnevno pa so bili odpadki razlog tudi za nedavni obisk direktorja koprske komunale Gašparja Gašparja Mišiča. Direktor zasavskega Centra za ravnanje z odpadki (Ceroz) Vili Petrič je za Delo o »uvozu« smeti dejal: »Pogovarjamo se s petimi občinami.
Pod kakšnimi pogoji in od kod bodo odpadki, s katerimi bo gospodaril Ceroz, bodo odločale vse občine ustanoviteljice. Želimo partnerja, ki bo omogočil čim prejšnjo stoodstotno zasedenost zmogljivosti in bo partner do konca življenjskega obdobja Ceroza.«
Potrebujejo 8000 ton smeti letno
Ustanoviteljic Ceroza je pet. Litijani, Radečani, Hrastničani in Zagorjani so sprejem »tujih« smeti že podprli, prav tako krajani Uničnega, ki skupaj s krajevno skupnostjo letno prejmejo 92.000 evrov rente, Trboveljčani bodo o tem odločali v ponedeljek. Nasprotovanj ni pričakovati, saj vsaj trije dejavniki govorijo v prid »tujim« smetem: od podpisa medobčinske pogodbe o skupnem projektu odpadkov v 2003 do danes ima Zasavje 8400 prebivalcev manj, po BDP je na zadnjem mestu v državi in v vrhu po brezposelnih, količina odpadkov, prepeljanih na deponijo, pa strmo pada že od 2010: s 24.495 ton v 2002 na 14.414 ton v 2014. Če zmogljivosti 20.000 ton letno te 12-milijonske investicije ne bodo zapolnjene, bodo tudi položnice za Zasavce višje. Zasavci na leto po zadnjih podatkih odložijo okrog 12.000 ton smeti.
Bitka za odpadke v tajnosti
Ker se bitka zanje v državi stopnjuje, potekajo dogovori o »nakupu« smeti očitno v največji tajnosti. Nihče noče izdati, s kom se dogovarja, še manj, o kakšnih zneskih. Hrastniški župan Miran Jerič kaže s prstom na državo, ker do konca 2015 ni sprejela strategije z odpadki in ni poskrbela, da bi bilo šest regijskih centrov, zgrajenih z državnim in evropskim denarjem, čim bolj racionalno zasedenih. Slovenija je v sredo namreč prejela že drugi opomin Evropske komisije zaradi zamude pri pripravi strateških načrtov za ravnanje z odpadki. Ljubljanskemu centru za ravnanje z odpadki po Petričevih podatkih manjka 80.000 ton odpadkov. Občine so se zanje primorane boriti, kakor vedo in znajo.
Da je dogovarjanje o odpadkih država prepustila županom, se zdi neodgovorno tudi zagorskemu županu Matjažu Švaganu. Ko bo deponija Unično po poskusnem obratovanju konec junija začela redno obratovati, bo to po žepu udarilo skoraj 62.000 Zasavcev. V Zagorju ocenjujejo, da bo podražitev smeti skoraj stoodstotna, direktor Ceroza Vili Petrič pa umirja žogico, češ da bo nova cena odvisna od elaborata in da bodo morale nove cene še prej skozi sita svetov občin ustanoviteljic.
Toda četudi deponiranje na Uničnem podražijo za dvakrat in novi ceni prištejejo pet odstotkov pribitka, kolikor za deponiranje plačujejo občine gostiteljice v ljubljanskem centru, bo cena znašala še vedno ugodnih 110 evrov za tono odpadkov.
Zagorjanom subvencija
Zaradi bližajoče se podražitve je Švagan občinskemu svetu predlagal, da v največji možni meri subvencionirajo ceno odvoza in deponiranja odpadkov. To pomeni, da se smeti za Zagorjane ne bodo občutno podražile, tako kot so se z januarjem zaradi aktiviranja čistilne naprave komunalne storitve - v nekaterih primerih so bile višje celo dvakrat.
Švagan, ki ni pristal na delno 400.000 evrov ocenjeno subvencioniranje komunalnih položnic le za del občanov, meni, da je bolj korektno, da občina pomaga pri položnicah za smeti vsem.
