Nižja podražitev ogrevanja iz Teša ni verjetna

Šaleška dolina: skok cene ne bi bil tolikšen, če ne bi že januarja dražila tudi komunala

Objavljeno
24. maj 2017 07.52
Velenje ogrevanje
Brane Piano
Brane Piano
Velenje – Malo je možnosti, da bo Termoelektrarna Šoštanj (Teš) popustila pri odločitvi o podražitvi toplote z 11 na 17,25 evra za megavatno uro. Zaradi 57-odstotne skoka cene se bodo ta teden sestali predstavniki Teša, Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), Mestne občine Velenje (MOV) in Komunalnega podjetja Velenje (KPV). A KPV, ki ga je aprila zapustil direktor Uroš Rotnik, bi lahko sedanjo podražitev ublažil že januarja.

Zaradi dražje toplote iz Teša, ki jo je odobrila Agencija za energijo, bodo položnice višje za 20 do 25 odstotkov, čemur sta poleg prebivalcev prejšnji teden nasprotovala tudi občinska sveta Velenja in Šoštanja. A napovedana podražitev bi lahko bila manjša, če KPV v začetku leta ne bi spreminjal cenika toplote. Rotnikov naslednik na KPV Gašper Škarja pravi, da so to storili zaradi nove metodologije Agencije za energijo: »Variabilni del cene se je znižal, povišal pa se je fiksni del cene za priključno moč.« KPV je porabo toplote pocenila za 33,5 odstotka, priključno moč pa podražila za 50,8 odstotka. Če te ne bi podražila, bi to za gospodinjstva pomenilo približno 200 evrov nižje stroške za ogrevanje na leto. Na vprašanje, ali je bila podražitev priključne moči po novi metodologiji obvezna, Škarja priznava, da ne.

A takšen izračun je KPV odobrila tudi Agencija za energijo. »Nove cene so stroški, ki so primerljivi s preteklimi,« pravijo. Na takšen način je cene z začetkom leta prilagodila tudi Energetika Ljubljana: toploto je pocenila za 24,3, priključno moč pa podražila za 63,3 odstotka.

Energetiko Ljubljana stane premog precej več

Čeprav bo sedanja podražitev Teša letne stroške ogrevanja v blokih povečala za 100 do 200 evrov, v hišah pa za 200 do 500 evrov, na agenciji poudarjajo, da daljinsko ogrevanje v Šaleški dolini znaša le 43 odstotkov povprečne cene v Sloveniji in da je v Ljubljani 68, v Mariboru pa 79 odstotkov dražje.

A ob tem treba omeniti, da premog za proizvodnjo ene megavatne ure energije, ki ga Teš kupuje od Premogovnika Velenje, stane 2,75 evra, Energetiko Ljubljana pa okoli pet evrov, kar je približno 80 odstotkov več. Tudi zato Škarja pravi, da ga pojasnila direktorice Agencije za energijo Duške Godina niso prepričala.

KPV in Teš sta že pred podražitvijo toplote iz Teša dosegla zunajsodno poravnavo o medsebojnih sporih, a podrobnosti poravnave doslej niso javno predstavili. S poravnavo oziroma novo pogodbo je KPV doseglo, da mora Teš zagotavljati 24-urno oskrbo, pogodba velja za nedoločen čas, odpovedni rok pogodbe pa je deset let, da bi lahko KPV v tem času zagotovil nov energetski vir.

Šaleški politiki z velenjskim županom Bojanom Kontičem na čelu trdijo, da je 57-odstotna podražitev neutemeljena in krivična, a njihove zahteve o odškodninah za Šaleško dolino zaradi degradacije okolja zanesljivo ne morejo biti del pogajanj o ceni toplotne energije.

Tudi na HSE pravijo, da stari način določanja nizke cene toplote za Šaleško dolino kot obvoz za podporo projektom v lokalnem okolju ni sprejemljiv. Z lokalnimi skupnostmi bodo nadaljevali dialog, a kot pravijo, morajo v HSE in Tešu poslovati po načelih dobrega gospodarja.