Tiskane izdaje
»O obliki in vrsti elektrarn je danes še preuranjeno govoriti. Lahko pa že povemo, da zagotovo ne bo šlo za akumulacijske, temveč za neke vrste pretočne elektrarne, ki za svoje delovanje potrebujejo le širino svoje struge. Starih študij v bistvu ne upoštevamo več in zgodbo energetske izrabe reke Mure s trajnostnim razvojem pišemo na novo,« zagotavlja Andrej Tumpej.
S projektom je seznanjen tudi okoljski minister Karl Erjavec, vendar meni, da je glede izboljšave energetske bilance primarno na vrsti še energetsko neizkoriščeni srednji odsek reke Save. »Kar se pa reke Mure tiče, je njena uporaba za pridobivanje električne energije res možna, vendar pod zelo strogimi okoljevarstvenimi pogoji«.
Da je projekt izgradnje HE na reki Muri v srednjeročni gospodarski program načelno že zabeležen, prav tako tudi v strategijo državnega prostorskega načrta, je za Delo včeraj potrdil Janez Kopač, direktor direktorata za energijo na gospodarskem ministrstvu, kjer pa vloge za energetsko dovoljenje iz DEM še niso prejeli.
Kot pravi vodja projekta HE na Muri Igor Čuš, je projekt izgradnje elektrarn trenutno še v fazi študije: »Nobenih vsiljenih objektov nočemo postavljati.« A Goran Šoster, direktor prleške razvojne agencije, je prepričan, da je početje DEM le »nova različica ideje o HE na reki Muri, ki je padla pred dvajsetimi leti. Akterji civilne iniciative proti takratnemu elektro bumu smo bili zagovorniki mehkega turizma, se pravi murskega parka s kvalitetno podtalnico, kar je zdaj primarni termin v njihovem besednjaku. Če so lastniki Mure le tisti, ki imajo tukaj zemljišča, potem Mura ni predmet slovenske identitete. Potem gre le za ekonomsko kategorijo lastništva zemljišč; za poceni zemljo, do katere se veliki kapital z lahkoto dokoplje«.
Več v petkovi tiskani izdaji Dela
