Nočejo biti za Kitajskim zidom

Prebivalci Krške vasi so ob prvi javni razpravi o osnutku prostorskega načrta za hidroelektrarno Brežice predlagali projektantom, naj namesto z zviševanjem 
škarp s posebnimi jezovi raje poskrbijo za manjši vpliv Save na Krko.

Objavljeno
15. februar 2011 20.32
Janoš Zore, Brežice
Janoš Zore, Brežice
Brežice – Ob prvi javni razpravi o osnutku prostorskega načrta za hidroelektrarno Brežice so prebivalci občine Brežice v ponedeljek (razprava v krškem kulturnem domu bo v četrtek) izrazili razočaranje nad neustreznimi rešitvami protipoplavne varnosti septembra močno poplavljenih vasi v spodnjem delu reke Krke. Zaradi polnjenja struge dolenjske reke z vodo iz Save je bilo v Krški vasi in na Velikih Malencah pod vodo 120 objektov.

Prebivalci prve vasi projektantom zamerijo, da jih želijo od reke ločiti z visokimi zidovi, na drugo vas pa so izdelovalci prostorskega načrta pozabili. »Krka zaradi majhne količine vode ne more poplaviti ne Krške vasi ne Velikih Malenc. Vasi so ogrožene zaradi Save,« je dejal predstavnik krajanov Krške vasi Janez Ivšič. Po njegovem mnenju morajo prihodnje prostorske ureditve poskrbeti, da voda iz reke Krke med poplavami odteka dolvodno, ne pa, da zaustavljena in pomešana s savsko poplavlja naselja: »Ob poplavah septembra 1933, ko je bilo v Savi neznatno več vode kot lani, je bila Krka pri nas meter nižja. Vodostaj reke se je skozi desetletja višal zaradi posegov v Savo, ki negativno vplivajo na Krko.«

Ivšič noče privoliti v načrte projektantov, ki želijo po njegovem mnenju Krško vas zavarovati z nasipom, visokim malo manj kot Kitajski zid: »Septembra je bila Krka več kot meter in pol nad škarpami ob Krki, ki so jih sezidali naši očetje z namenom preprečevanja erozije in omogočanja vrtičkarstva.«

Namesto zviševanja škarp Krškovaščani ponujajo projektantom tehnično rešitev. Sotočje Save in Krke naj s posebnimi jezovi premaknejo nekaj sto metrov dolvodno in ob relativno velikem padcu Save poskrbijo za njen manjši vpliv na Krko. Še pomembneje pa je – in s tem se strinjajo tudi strokovnjaki –, da se mora zaščita Krške vasi začeti nad Ljubljanskim barjem in v Savinjski dolini. Slovenija pošilja vodo iz Save in Savinje prek umetnih rečnih kanalov v Posavje že desetletja.

Na Velike Malence pozabili

Načrtovalci državnega prostorskega načrta, ta naj bi bil v obliki vladne uredbe sprejet konec leta, so pripravljeni na pogovor s prebivalci Krške vasi. A njihove roke so precej zvezane zaradi zahtev naravovarstvenikov. »Pri načrtovanju imamo dve omejitvi. Medtem ko v strugo Krke ne smemo posegati in jo poglabljati, je poglabljanje Save dovoljeno le do Sotočja s Krko oziroma 900 metrov dolvodno od jezovne zgradbe hidroelektrarne,« je pojasnila Sonja Šiško Novak z inštituta za vode. »Lepo ste uredili Savo, čudovito poskrbeli za ptičke, žabice in želve. A malo višje ob Krki so doma še ene čudovite živalice, ljudje,« je bil piker Emil Arh, predsednik krajevne skupnosti Velike Malence, ki je bila septembra odrezana od sveta: »Zavarovanje naše vasi v prostorskem načrtu ni predvideno. Po vseh teh ureditvah nas skrbi, da ne bomo vode imeli le v kleteh, temveč tudi v pritličju hiš.

Marjeta Rejc Saje iz direktorata za okolje je dejala, da se v Ljubljani zavedajo ogroženosti kraja, in krajanom v roku 14 dni obljubila obisk: »Velike Malence so izpadle iz prostorskega načrta. Težave bomo preučili in načrt dopolnili.«