»Nočem zahtevati več, kot imajo moški, a tudi ne manj«

Ženske so na spominski slovesnosti kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze ugotavljale, da niso enakopravne moškim.

Objavljeno
11. oktober 2015 20.13
Bojan Rajšek, Litija
Bojan Rajšek, Litija
Dobrnič - »Takratne udeleženke prvega kongresa slovenske protifašistične zveze v Dobrniču so s svojim bojem pripomogle, da danes živimo v svobodi in miru,« je na danšanji spominski prireditvi, 72-obletnici kongresa
Slovenske protifašistične ženske zveze, med drugim povedala slavnostna govornica koroška Slovenka in članica avstrijskega Zveznega sveta Ana Blatnik.

Ugledna avstrijska gostja se je zavzela za skupno reševanje nakopičenih problemov v Evropski skupnosti, za socialno pravilčnost in enakopravnost obeh spolov. Prav zgodovina slovenskih žensk je zgodba o boju proti
vojni, proti fašizmu in nacizmu ter za človeka vredno življenje. Blatnikova je prepričana, da enakopravnost med spoloma tudi v 21. stoletju še ni dosežena, kar se kaže na delovnih mestih, v gospodarstvu in v političnem življenju. »Jaz nočem zahtevati več, kot imajo moški, ampak tudi ne manj,« je poudarila Blatnikova in si zaslužila glasno odobravanje.

»Ženske ne smejo biti noseče«

Na vprašanje Dela, kakšen je danes položaj žensk v družbi, je udeleženka prireditve Martina Kralj iz Dragomlje vasi pod Suhorjem rekla, da se sicer izboljšuje, da pa so še zmeraj zapostavljene, kar se kaže že pri zaposlitvah, ko morajo mlade ženske delodajalcem podpisovati celo izjave, da ne bodo zanosile. »Ko sem bila jaz mlada ni bilo nobenih ovir,« je povedala Kraljeva, ki je zelo ponosna na svoj rojstni kraj, v katerem so med vojno vsi delali za partizane. Po mnenju Katje Stražiščar iz Ljubljane so danes ženske premalo samozavestne, ker se premalo
zavedajo svoje moči in nenazadnje tudi svojih dolžnosti, »da bi naši otroci živeli v lepšem svetu, bolj mirnem in humanem in bolj enakopravnem«.

Na Dolenjskem odmevala Vstala Primorska

Kongres Slovenske protifašistične ženske zveze (SPŽZ), ki se je po vojni preimenoval v Antifašistično fronto žena Slovenije (AFŽ), je potekal med 16. in 18. oktobrom leta 1943, je bilo edinstveno zborovanje v takratni zasužnjeni Evropi. Takrat je 160 delegatk in bork pozdravil tudi predstavnik anglo-ameriške vojaške misije major William Jones. Njegove besede, da narod, ki ima take ženske, ne more propasti, pa so postale že legendarne. Puncam so takrat nudili zatočišče domačini iz okoliških vasi. Prva predsednica SPŽZ je postala Angelca Ocepek, za sekretarko pa
je bila izvoljena Mara Rupena, po kateri se imenuje tudi spominska pot, ki jo je danes prehodila množica ljudi. Na prireditvi, ki sta se je udeležili tudi medvojni delegatki Justina Porle in Marija Zupančič, je več kakor 1500 navzočim zapel Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič in ljudi dobesedno spravil na noge. Z njimi so med drugim prepevali Hej brigade in Na juriš in že ponarodelo Vstala Primorska. Častni pokrovitelj prireditve je bil predsednik republike Borut Pahor.