Tiskane izdaje
Ljubljana - Pri monitoringu krvi prašičev, opravljenem zaradi sproščanja ukrepov, ki so bili uvedeni zaradi klasične prašičje kuge na Hrvaškem, sta dva vzorca krvi reagirala pozitivno na prisotnost protiteles na klasično prašičjo kugo. Ker so vzorce krvi odvzeli prašičem z območja okuženega pasu pri Brežicah, v kraju Kapele, in ogroženega pasu v bližini Ormoža, v kraju Godeninci, so postavili sum na klasično prašičjo kugo, so sporočili iz Veterinarske uprave RS (Vurs).
Za obe gospodarstvi sprejeli predpisane ukrepe
Ker so postavili sum na klasično prašičjo kugo, se je danes dopoldne sestalo tudi državno središče za nadzor bolezni in sprejelo predpisane ukrepe za obe gospodarstvi, s katerih izvirajo živali.
Ukrepi zajemajo poglobljeno epizootiološko preiskavo, ponoven klinični pregled vseh prašičev na gospodarstvih in ponoven odvzem vzorcev krvi za nadaljnje preiskave. Ker je ena izmed živali dvakrat reagirala pozitivno, je bila izločena v diagnostične namene, so še sporočili iz Vursa.
Rezultati preiskav znani po velikonočnih praznikih
Na gospodarstvih so že doslej veljali ukrepi prepovedi premika prašičev in drugi ukrepi, ki veljajo za ogroženo oz. za okuženo območje, danes pa so obe gospodarstvi obiskali veterinarji in še enkrat odvzeli kri prašičem in naredili poglobljeno epizootiološko analizo, je pojasnila generalna direktorica Vursa Vida Čadonič Špelič.
Rezultati nadaljnjih preiskav, v katerih bodo iskali viruse v vzorcih krvi, bodo znani po velikonočnih praznikih, je še povedala Čadonič Špeličeva.
Dosedanji sumi na bolezen le lažni preplahi
Slovenija je okužena in ogrožena območja ter s tem povezane ukrepe na brežiškem in ormoškem razglasila zaradi pojava klasične prašičje kuge na Hrvaškem. Dosedanji sumi na okužbo s to boleznijo v Sloveniji pa so se izkazali za lažen preplah.
Prvi sum na bolezen so veterinarji postavili na kmetiji v kraju Slogonsko na brežiškem 16. marca, drugega pa na kmetiji v Črešnjevcih v občini Gornja Radgona 22. marca, a so nadaljnje preiskave sume ovrgle.
Klasična prašičja kuga se širi predvsem s premiki okuženih živali in premiki kakršnihkoli predmetov, opreme iz okuženega gospodarstva, s krmljenjem s pomijami ter nezakonitim vnosom prašičev in proizvodov iz prašičjega mesa. Bolezen se lahko prenese tudi z obutvijo ali avtomobilskimi gumami. Za ljudi bolezen ni nevarna, v Sloveniji pa se je nazadnje pojavila leta 1996.
