Nov zaplet v kamnolomu bodo verjetno razpletali leta

Velika Pirešica – Prodaja kamnoloma Velika Pirešica v stečaju družbe CM Celje je spet ustavljena. Če so prodajo prej ovirale pritožbe upnikov, je tokrat za njen umik »kriva« država oziroma Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Ta je lani po skoraj dvajsetih letih »odkril«, da so v kamnolomu tudi državna zemljišča, si glede pridobivanja lastništva nato večkrat premislil, zdaj pa se le odločil za tožbo.

Sklad kmetijskih zemljišč je šele v četrti prodaji kamnoloma maja lani ugotovil, da je dobra polovica zemljišč v kamnolomu v lasti države po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij iz leta 1992 ter pogodbe med Cestnim podjetjem Celje (pravnim prednikom zdaj propadle družbe CM Celje) in Skladom iz marca 1994. Sklad se je tako 26. maja lani pritožil zoper sklep o prodaji kamnoloma in predlagal vpis v zemljiško knjigo. Nekaj tednov kasneje, 13. junija, je umaknil pritožbo, še dva tedna kasneje pa prijavil izločitveno pravico na teh zemljiščih. Konec junija lani je stečajna upraviteljica CM Celje Milena Sisinger izločitveno pravico v celoti priznala.

Upnik VOC Ekologija, ki ima prav na teh zemljiščih vpisane hipoteke, je priznano izločitveno pravico prerekal, in sodišče je oktobra lani Sklad napotilo na pravdo za ugotovitev obstoja prerekane izločitvene pravice. Sklad se za to ni odločil, ker da so zemljišča preobremenjena in ker da so bila že leta 1995 olastninjena. Na Delu smo pridobili drugačne informacije in zato o usodi kamnoloma večkrat spraševali tako direktorico Sklada Ireno Šinko kot tudi nekatera ministrstva. Samo enkrat smo dobili odgovor, da usklajujejo arhivsko dokumentacijo Sklada in Agencije za lastninsko preoblikovanje. Očitno so vendarle odkrili, na kar smo ves čas opozarjali – da so v kamnolomu tudi zemljišča, ki bi morala biti last države – saj so vložili tožbo na ugotovitev lastninske pravice v kamnolomu. »Sklad je predlog državnemu pravobranilstvu podal zaradi novih dejstev na podlagi dodatno pridobljenih listin in opravljenih vpogledov v dokumentacijo glede lastninjenja družbe CM Celje in pridobljenega pravnega mnenja v zvezi z obremenitvami zemljišč,« zdaj pravi Šinkova.

Spet postopki

Sklad je imel pravzaprav srečo. Če se VOC Ekologija ne bi spet pritožil na sklep o prodaji in mu marca letos višje sodišče ne bi ugodilo ter vrnilo odločanje o prodaji kamnoloma na prvostopenjsko sodišče, bi bila lahko prodaja celo že izpeljana in zemljišča bi bila za Sklad za vedno izgubljena. Tako pa je morala Sisingerjeva zdaj prodajo umakniti, saj mora počakati na odločitev sodišča o lastništvu v kamnolomu. Glede na to, da je na teh zemljiščih že priznala izločitveno pravico, bi morda kdo lahko pričakoval, da bo pripoznala zahtevek sklada, vendar Sisingerjeva opozarja, da gre za drug postopek in drugo tožbo ter da mora zaščititi upnike. Tako bo stala Skladu nasproti, k stranski intervenciji bo pozvala tudi ločitvene upnike.

VOC Ekologija, ki je ne le upnik, ampak tudi velik interesent za nakup kamnoloma, sodnih postopkov ne komentira. Zagotovo pa tudi drugi upniki z novo odločitvijo Sklada ne bodo zadovoljni. Tudi kamnolom, katerega tržna vrednost je ocenjena na 15,3 milijona evrov, zadnja izklicna cena je bila 7,5 milijona evrov, bo vreden precej manj. Koliko, še ni znano, saj se bodoči donosi kamnoloma lahko ocenijo le na zemljiščih, ki so v stečajni masi. Če bo sodišče zemljišča prisodilo državi, bo tudi kamnolom, ki ga bo prodajala Sisingerjeva, manj vreden.

Kamnolom je več milijonov vreden le, če obratuje. Koncesijo ima CM Celje v stečaju do leta 2022. Kot je povedala Sisingerjeva, lastništvo ne vpliva na koncesijo: »Cel kup kamnolomov je v državi, kjer je država lastnica oziroma solastnica. Tisti, ki bo kamnolom kupil, mora računati tudi s tem, da bo moral za koriščenje kamnoloma pridobiti koncesijo.« Tudi če bi Sklad dobil lastništvo na zemljiščih, to za imetnika koncesije najverjetneje ne bi bila ovira. Sklad je namreč že lani Sisingerjevi pisno zagotovil, da bo podelil služnost za koriščenje kamnoloma na obravnavanih zemljiščih.