Tiskane izdaje
Ljubljana – Veliko Romov še vedno nima dostopa do pitne vode, kljub številnim priporočilom, ugotavljajo v komisiji Sveta Evrope za boj proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI), ki je zdaj objavila sklepe o stanju v Sloveniji.
ECRI je organ Sveta Evrope za človekove pravice, sestavljen iz neodvisnih strokovnjakov, ki v državah članicah nadzoruje težave, povezane z rasizmom, ksenofobijo, anitsemitizmom in rasno diskriminacijo. Leta 2014 je objavil poročilo o Sloveniji, v katerem je državnim oblastem dal tri priporočila, ki bi jih po njihovem mnenju morali obravnavati prednostno. Kako resno so jih upoštevali, so v ECRI preverjali pred nekaj meseci in danes sporočili svoje ugotovitve.
Pri enem poglavju se je država spet izkazala zelo slabo. ECRI je v poročilu leta 2014 pozval oblasti, naj takoj zagotovijo, da bodo imeli vsi Romi dostop do pitne vode v svojih naseljih ali njihovi neposredni bližini. To se ni zgodilo. »Kljub prizadevanjem oblasti in dodelitvi dveh milijonov evrov za komunalne projekte so v le enem naselju namestili neizolirane vodne cisterne, v katerih je voda pozimi zmrznila, prebivalci drugih neuradnih naselij pa še nimajo omogočenega dostopa do pitne vode,« so zapisali.
Da Romi živijo v neprimernih razmerah, posebno kar zadeva infrastrukturo in dostop do osnovnih dobrin, kot je voda, se je prepričal tudi komisar Sveta Evrope za človekove pravice Nils Muižnieks ob svojem obisku marca letos v Dobruški vasi.
Dva plusa
Dve od treh najpomembnejših priporočil za boj proti diskriminaciji iz vmesnega poročila o stanju v državi, za katera je ECRI zahteval prednostni začetek izvajanja v roku dveh let, pa Slovenija zadovoljivo izvaja – vlada je vzpostavila urad zagovornika načela enakosti in se ustrezno spopada z reševanjem problema izbrisanih. »Čeprav so nekatera vprašanja še vedno nerešena, vključno z vprašanjem o povračilu škode izbrisanim, ki nimajo urejenega pravnega statusa v Sloveniji oziroma ki so bili zavrnjeni v okviru spremenjene zakonodaje o pravnem statusu, ECRI v splošnem ugotavlja, da se priporočilo uspešno izvaja.«
ECRI je leta 2014 izrazil pričakovanje, da bodo oblasti vzpostavile popolnoma neodvisen specializirani državni organ za boj proti diskriminaciji na vseh področjih. Ugotavljajo, da je maja 2016 začel veljati zakon o varstvu pred diskriminacijo, s katerim so pripravili pravne temelje za ustanovitev urada zagovornika načela enakosti. Državni zbor ga je imenoval okrobra 2016. »Zagovornik žrtvam daje pravne nasvete in pomoč, opravlja raziskave in lahko vloži zahtevek za presojo ustavnosti diskriminatornih zakonov,« so utemeljili v ECRI.
Za odziv smo prosili Miho Lobnika, zagovornika načela enakosti, ki je v zadnjih mesecih večkrat opozoril, da je urad sicer ustanovljen, a mu vlada ni zagotovila sredstev za učinkovito delovanje. »Največ skrbi vzbuja to, da Slovenija kljub jasnim priporočilom romski skupnosti ni zagotovila pitne vode. Po drugi strani pa ta dokument dokončno odpravlja dvom, da je bil leta 2016 sprejeti zakon, na podlagi katerega je bil ustanovljen neodvisen organ v boju proti diskriminaciji, nujen,« je kometiral Lobnik.
