Nova odkritja: Ljubljana je veliko več kot le Emona

Ljubljana – Arheološke raziskave v preteklih dveh letih na Kongresnem trgu, pri Kozolcu, v Krojaški in Njegoševi ulici, na Prulah in ob glavni tržnici so prinesle veliko novih spoznanj o Ljubljani. Glavno je odkritje gomil iz starejše železne dobe med Kazino in parkom Zvezda.

To je le eno od presenetljivih odkritij, o katerih so na včerajšnji tiskovni konferenci Mestnega muzeja Ljubljana spregovorili arheologi. Direktor zavoda Blaž Peršin je v uvodu dejal, da bo večina novih arheoloških odkritij s tistimi iz prejšnjih let predstavljala glavnino najpomembnejše razstave leta 2014. Takrat bo Ljubljana slavila 2000 let Emone.

Kot smo slišali na predstavitvi arheološkega dela od leta 2009 do lani, je največ presenečenj, ki si jih lahko ogledate na spletnem portalu (www.arheologijaljubljane.si), prinesla gradnja garaže pod Kongresnim trgom. Pri Kazini so naleteli na nov način pokopa, ki je bil v Ljubljani doslej neznan – šlo je za pokopavanje umrlih pod kopasta nasutja oziroma gomile. V osrednjem grobu z leseno skrinjo (gre za pet gomil iz devetega do osmega stoletja pred našim štetjem) je bila žara s pokojnikovimi ostanki in deli noše, ki so bili skupaj z umrlim sežgani na grmadi.

Pod Slovensko cesto so zatem našli ostanke rimske ceste, ki je vodila proti Celei, ob njej pa veliko pokopališče iz začetka prvega stoletja z najstarejšimi rimskimi grobovi. Na Kongresnem trgu so odkrili dva šest metrov globoka obrambna jarka, devet vodnjakov, veliko ostankov orožja, lončevine, steklenega okrasja in številne ostanke iz poznejših obdobij.

Na širšem območju Vodnikovega trga naj bi te dni začeli sondirati teren – sredi tržnice nameravajo skopati najmanj dve sondažni luknji. V treh tednih nameravajo ugotoviti, ali je na tem območju sploh dopustno posegati v prostor ali ne. Za to so se odločili, ker so pri predlanskih raziskavah odkrili dobro ohranjene ostanke Kloštrskih vrat z mogočnim srednjeveškim obrambnim sistemom. Tu so v eni izmed dveh kapel ob samostanski cerkvi naleteli na grobnico, v kateri je bil pokopan tudi Ferdinanad II., knez Auersperg (umrl leta 1706), v skupinski grobnici ob njej pa je bilo veliko skeletov, ki so jih tja nanosili po opustitvi tamkajšnjega pokopališča leta 1786.

Na gradbišču prihodnje povezave Roške z Njegoševo cesto so ob cerkvi sv. Petra odkrili kar 900 grobov, pri čemer jih je skoraj 200 pripadalo Slovanom (deveto do 11. stoletje), 600 jih je iz obdobja od 16. do 18. stoletja, preostali pa spadajo v vmesni čas. Pridatkov je bilo malo, izjema je »viteški« grob iz 16. stoletja. V njem je bil pokojnik odet v tkanino iz zlato-srebrnih niti, ob njem pa so našli pozlačene ostroge in zlatnik iz leta 1559.

Na gradbišču druge garažne hiše Kozolec ob Slovenski cesti so po pričakovanju naleteli na emonsko grobišče. Odkrili so 45 skeletnih in 16 žganih grobov (iz prvega do četrtega stoletja) in več antičnih novcev. Raziskave še niso končane.

V Krojaški ulici 6 in 8 med Ljubljanico in Gradom so med obnovo hiš našli ostanke, ki pričajo o intenzivni poselitvi skozi vsa zgodovinska obdobja. Presenetili so jih leseni objekti in obrežne strukture ob Ljubljanici iz 10. in 11. stoletja, torej iz časa zametkov srednjeveške Ljubljane. Zaradi vlage so se ohranili usnjeni podplati, ki pričajo o usnjarski delavnici.

Na Prulah 9 pa so med izkopavanji za novo hišo odkrili ostanke iz pozne bronaste dobe (13. do deseto stoletje pred našim štetjem), kjer so se v močvirnih tleh ohranili celo ostanki lesa, semen in živalskih kosti. Najbrž je tam bilo nekoč rečno pristanišče, ki ga dopolnjujejo kamniti tlaki iz časa Keltov (tretje do prvo stoletje pred našim štetjem).

Najdbe so že v obdelavi v zavodu Rekultura na Ižanski cesti. Tam so depoji skoraj polni, tako da Mestni muzej Ljubljana že težko čaka gradbeno dovoljenje za nove prostore v Tehnološkem parku na Brdu (graditi naj bi jih začeli letos). Na vprašanje, kaj bodo arheologi v Ljubljani počeli letos, ni upal odgovoriti nihče, saj zaradi gradbene krize večina načrtovanih projektov na arheološko zanimivih območjih stoji.