Ljubljana – Samostojna poslanska skupina, v kateri so se zbrali štirje nekdanji poslanci LDS, je tudi uradno ustanovljena, je po današnjem sestanku z Matejem Lahovnikom, ki naj bi poslansko skupino vodil, povedal predsednik DZ France Cukjati. Govorila sta sicer predvsem o zagotavljanju tehničnih pogojev delovanja nove opozicijske poslanske skupine, med drugim o članstvu v delovnih telesih. Lahovnik pri razdelitvi mest v parlamentarnih odborih in vodilnih funkcijah v njih ne pričakuje težav ali kakršnih koli sporov.
Novo poslansko skupino bodo poleg Lahovnika sestavljali še Pavel Gantar, Davorin Terčon in Alojz Posedel, ki so pred kratkim izstopili iz LDS in tudi njene poslanske skupine. V tem primeru sicer ne gre za pravo poslansko skupino, temveč za skupino nepovezanih poslancev, ki so se združili zaradi lažjega delovanja. Ni pa še popolnoma jasno, kako se bo upoštevalo njihovo članstvo v delovnih telesih.
O določitvi mest v delovnih telesih in vodilnih funkcijah v njih bo sicer v petek odločil kolegij predsednika Cukjatija. Ta je danes poudaril, da se v DZ držijo načela, po katerem je vsak poslanec član treh delovnih teles. Poslanec, ki odide iz ene poslanske skupine in se pridruži drugi, pa po njegovem mnenju "ta mesta odnese s seboj".
Lahovnik: Funkcije niso prioriteta nove poslanske skupine
Lahovnik pričakuje, da bo pri porazdelitvi mest veljalo načelo sorazmernosti. Kar se tiče članstva v odborih, ne pričakuje večjih sprememb, glede morebitnega vodenja pa pričakuje sporazumen dogovor. Nova poslanska skupina sicer ne namerava vztrajati na nobeni izmed funkcij. Tako so denimo mesto predsednika komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki ga trenutno zaseda Terčon, pripravljeni odstopiti poslanski skupini LDS. Kot poudarja Lahovnik, funkcije niso prioriteta nove poslanske skupine. "Če bi nas zanimale funkcije, bi ostali v prejšnji stranki."
Novo poslansko skupino je Lahovnik označil kot "opozicijsko samostojno poslansko skupino, ki smo jo oblikovali tako, da smo lahko ostali zvesti svojim vrednotam, prepričanjem in programskim usmeritvam, ki smo jih zastopali".
Lahovnik sicer ni želel ugibati, ali se jim bo v prihodnjih dneh pridružil še kakšen nekdanji poslanski kolega. Kot pravi, je to mogoče, saj je poslanska skupina načeloma odprta do drugih, kar pa ne pomeni, da se ukvarjajo z vabljenjem novih članov.
Dosedanji prehodi in ustanavljanje poslanskih skupin
V zgodovini slovenskega parlamentarizma se je sicer večkrat zgodilo, da so poslanci prestopili v druge poslanske skupine ali pa delo opravljali samostojno. Že v mandatu med letoma 1992 in 1996 je denimo poslansko skupino SNS zapustilo več poslancev, nekateri so se priključili drugim poslanskim skupinam, nekateri pa so se vključili v skupino samostojnih poslancev (Brane Eržen, Jožef Kopše, Sašo Lap, Andrej Lenarčič, Štefan Matuš, Irena Oman, Marijan Poljšak, Marjan Stanič in Ivan Verzolak). V istem mandatu sta LDS zapustila Ljerka Bizilj in Janez Jug, ki sta postala samostojna poslanca. V letu 1993 je sledila tudi "ugasnitev" poslanske skupine Zelenih Slovenije.
Tudi v mandatu 1996 do 2000 je nekaj poslancev funkcijo opravljalo samostojno. Ciril Pucko je zapustil tedanje Slovenske krščanske demokrate (SKD), Eda Okretič Salmič DeSUS, Polonca Dobrajc pa SNS (leta 2004 je bila sicer v državni zbor izvoljena kot poslanka SDS).
V prejšnjem mandatu, med letoma 2000 in 2004, je bilo samostojnih poslancev še več. Franc Čebulj je zapustil poslansko skupino SDS ter se nato leta 2003 pridružil SLS, Stranko mladih Slovenije so leta 2004 zapustili Marko Diaci, Peter Levič in Igor Štemberger in delovali kot samostojni poslanci (četrti poslanec te stranke Bogomir Vnučec pa se je istega leta pridružil SDS, kar pomeni, da stranka mladih v državnem zboru ni imela več nobenega poslanca). Za kratek čas, le mesec dni, je bil samostojni poslanec tudi sedanji zunanji minister Dimitrij Rupel, preden se je iz LDS preselil v SDS.