Tiskane izdaje
»Prisotni člani sveta nismo imeli nobenih predlogov imen za generalnega direktorja,« je povedal Tomaž Glažar, ki v imenu ustanovitelja, torej vlade, vodi svet UKC Ljubljana. Navzočih je bilo osem od enajstih članov sveta, tudi zaradi začetnega incidenta, ko sta Marko Alauf, predstavnik zaposlenih, in Miro Gorenšek, predstavnik mestne občine, sejo tik pred začetkom demonstrativno zapustila. Razjezilo ju je dejstvo, da so se preostali člani dobili na drugi lokaciji že prej, na samo sejo pa zamudili. Glažar je po seji povedal, da je takšno usklajevanje vladnih članov pred sejami običajno, a ni tokrat nič pomagalo. Kljub usklajevanju namreč niso imeli niti enega samega kandidata za v. d. generalnega direktorja.
Glažar je to pripisal medijem in pogromu nad dosedanjim v. d. Andrejem Baričičem. »Strah pred mediji je pomemben. Tudi zato nam je težko pridobiti kogarkoli, da bi vodil UKC,« je dejal.
Imenovanje novega v. d. je dodatno zapletlo dejstvo, da vlada še ni izpeljala vseh postopkov v zvezi z Baričičem - ministrstvo Baričiča ni niti predlagalo vladi v potrditev, tako vlada o njem še ni odločala, odstopil je le z delovnega mesta, ne pa tudi od kandidature. Dokler se vlada o njem ne bo izrekla, svet zavoda ne more objaviti razpisa za generalnega direktorja, je pojasnil Glažar, ki pričakuje, da bo vlada storila to čim prej.
Zagato je včeraj rešila Brigita Čokl, prav tako predstavnica vlade v svetu UKC, s privolitvijo, da bo vodila UKC. Delo bo začela 10. decembra, torej jutri.
»Odločitev sem sprejela, da presežemo problem upravljanja v UKC, da te ustanove ne privedemo v položaj, v kakršnem UKC še ni bil. Mogoče je čas za ženske. To je čas, ko je kriza,« je menila. Napovedala je, da bo v. d. dva do tri mesece, do imenovanja direktorja z razpisom. Ta čas se bo ukvarjala z operativnimi zadevami, na primer s »podpisovanjem tekočih pogodb, da bo UKC normalno deloval. Ne bom sprejemala kakih novih strategij,« je povedala. Ali bi ostala v UKC? »Mislim, da nimam ambicij za generalnega direktorja,« je odgovorila.
Kdo je Brigita Čokl
Po izobrazbi diplomirana ekonomistka je zdaj podpredsednica stranke Desus. Najprej je dvanajst let delala v EMO Celje, nadaljevala v celjskem Etolu, dokler je ni leta 2012 vlada Janeza Janše imenovala za državno sekretarko pri Desusovem ministru za zdravje Tomažu Gantarju. Gantar in Čoklova sta ostala na ministrstvu tudi v naslednji vladi Alenke Bratušek. Čoklova je vztrajala na ministrstvu še po Gantarju, vse do prihoda Milojke Kolar Celarc, ki si je februarja 2014 vzela drugo državno sekretarko, Čoklova pa se je upokojila. Nazadnje se je letos jeseni - kot upokojenka - prijavila na razpis za direktorico bolnišnice Celje, a je niso izbrali. »Imenovanje v UKC ni povezano z Desusom, nobene podpore nisem iskala v stranki, sploh nihče še nič ne ve, tudi družina ne,« je povedala sinoči medijem. Upokojenski status bo prekinila in nastopila redno delovno razmerje v UKC.
Tudi Čoklova je spregovorila o medijih. Zagotovila je, da bo z mediji ravnala drugače kot njen predhodnik Baričič. »Zavedam se, da ste mediji pomembni, ste sedma sila. S tvornim sodelovanjem bomo presegli negativizem. Vsi smo pripravljeni odgovoriti na vsako dobronamerno vprašanje, ki je v korist UKC, bolnikov in zaposlenih.« Sebe vidi kot komunikacijsko uspešno, saj nikoli ni imela težav s komunikacijo, je povedala.
Strokovna direktorica: Pripraviti se na trženje
Svet UKC je med dvema prijavljenima - prof. dr. Bojano Žvan in izr. prof. dr. Marijo Pfeifer - soglasno izbral endokrinologinjo Pfeiferjevo, ki je po odstopu prejšnjega direktorja prof. dr. Sergeja Hojkerja že vršilka dolžnosti. Na razpis se je prijavila z obsežnim programom dela, novinarjem pa je povedala predvsem to, da je največja težava v UKC komunikacija, tako med zaposlenimi kot tudi z bolniki. Na prvo mesto svojega delovanja je postavila varnost in kakovost, v tem smislu »je treba nekatere klinike, ki morda niso na najboljšem nivoju, izboljšati, tiste, ki pa so, pa morajo pridobiti naziv center odličnosti, da bomo lahko tržili dejavnost,« je napovedala. Med strokovnimi projekti je kot ključni problem izpostavila otroško srčno kirurgijo, za katero bodo do sredine februarja pripravili strategijo, Slovenija pa se bo morala odločiti, kaj si na tem področju lahko privošči. »Zdravstvo nima dovolj denarja, treba bi bilo racionalizirati zdravstveno oskrbo, a ne na škodo bolnikov,« pa je povedala o splošnih razmerah.
