»Novela se uklanja odvetniškemu lobiju«

Triintrideset poslancev državnega zbora je vložilo zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o noveli zakona o odvetništvu. Predsednik odvetniške zbornice Miha Kozinc je zahtevo poslancev označil za ceneno.

Objavljeno
03. april 2009 13.49
Majda Vukelić
Majda Vukelić
Ljubljana - Triintrideset poslancev državnega zbora (vsi poslanci SDS in SLS ter Franc Pukšič) je v državni zbor vložilo zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma (ta naj bi bil 7. junija hkrati z evropskimi volitvami) o noveli zakona o odvetništvu, ki jo je državni zbor sprejel pred tednom dni. Poslanci so prepričani, da novela, ki je bila po njihovi presoji povsem po nepotrebnem sprejeta celo po nujnem postopku, zmanjšuje pravno varnost, še posebno za ljudi z nižjimi dohodki in brezposelne, saj ti ne bodo mogli plačevati visokih odvetniških tarif, ki naj bi jih prinesla. Novela zakona o odvetništvu spet jemlje pristojnost določanja odvetniških tarif državnemu zboru in jo vrača Odvetniški zbornici Slovenije, ki mora pridobiti predhodno soglasje pravosodnega ministra.

Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je v utemeljitvi zahteve med drugim dejal, da sta noveli zakona o odvetništvu in odvetniški tarifi na pobudo odvetniške zbornice pod ustavno presojo in da hoče izvršna oblast s hitrimi spremembami zakona o odvetništvu prehiteti odločitev ustavnega sodišča.

Od januarja, odkar velja zakon o odvetniški tarifi, so se stroški pravnih postopkov za stranko na splošno zelo znižali, na nekaterih področjih tudi za več kot dve tretjini, pojasnjujejo predlagatelji zahteve. To pomeni manjše zaslužke odvetnikov, saj jim sestave preprostih vlog v postopkih zdaj prinesejo zgolj od pet do deset evrov, prej pa so zanje dobivali od 20 evrov naprej.

Logična posledica zmanjšanja zaslužkov je bil pritisk odvetniškega lobija na zakonodajalca, da se jim z novelo zakona spet omogoči povečanje prihodkov, kar se bo z uveljavitvijo novele zakona o odvetništvu nesporno kmalu zgodilo. To naj bi veljalo tudi za postopke, v katerih odvetniki nastopajo po uradni dolžnosti oziroma v okviru brezplačne pravne pomoči (te storitve so nekateri odvetniki po uveljavitvi tarife, ko jo je določil nekdanji minister Lovro Šturm, zavračali), ki gredo sicer v breme državnega proračuna in ki jih je nekdanji pravosodni minister oklestil za polovico.

Predhodno soglasje ministra za pravosodje - še posebno ker sta nekdanji in sedanji minister iz iste stranke - pa zagotovila o ohranjanju nižjih odvetniških stroškov ne daje, trdi Jože Tanko. Še več: postopek ni niti pregleden niti legitimen. Pri tem se lahko pojavi celo dvom ali sum korupcije, ker ni vnaprej predpisanih jasnih zakonskih pravil in jasno določenega postopka odločanja. Bolj transparenten in pregleden je postopek sprejemanja odvetniške tarife z zakonom v državnem zboru, pravijo predlagatelji zahteve.

»Tudi odvetniki bi se morali spopadati s krizo. Popolnoma nesprejemljivo je, da se odvetniške tarife lahko prosto oblikujejo in da o tem odloča politika,« je poudaril Gvido Kres (SLS). Zato je cilj novele po njegovem mnenju predvsem še večje »plenjenje državljanov«.

Minister za pravosodje Aleš Zalar je v odzivu na zahtevo za razpis referenduma dejal, da ta ni v interesu tistih, ki jih novela ščiti, saj je to škodljiva poteza. Ponovil je, da odvetniške tarife ostajajo enake oziroma se pri javnih naročilih nižajo. Na ministrstvu jih sicer zelo skrbi, kaj bo, če bodo odvetniki uresničili svojo napoved izpred dveh mesecev ter sistematično odklanjali zastopanje ljudi v postopkih brezplačne pravne pomoči in v kazenskih postopkih, kjer nastopajo kot zastopniki po uradni dolžnosti. Kot je dejal, je bil to glavni vzrok za nujni postopek novele, saj so presodili, da bi bila lahko resno ogrožena pravna varnost.

Predsednik odvetniške zbornice Miha Kozinc je zahtevo poslancev označil za ceneno in demagoško nabiranje političnih točk. Do njene vsebine pa se bo zbornica opredelila v ponedeljek, saj jo mora najprej proučiti.

Iz sobotne tiskane izdaje Dela