Novela zakona o azilu niža standarde

Ljubljana - Azilna politika v Sloveniji ni urejena, prosilci, ki želijo tovrstno zaščito, se soočajo s številnimi težavami, pri katerih je mnogokrat poteptano njihovo dostojanstvo. Tudi predlagana novela zakona o azilu njihovega položaja ne rešuje, ampak niža doslej veljavne standarde. To je nekaj poudarkov s popoldanske okrogle mize, ki so jo pripravili oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete, Društvo Matafir, Društvo Šeg in Galaksija Njetwork.

Stari zakon boljši od predlagane novele

Zakon o azilu je bil sprejet leta 1999, vendar ga je z vstopom v EU treba prilagoditi direktivam EU, je povedala podsekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Dominika Marolt. Po njenih besedah je osnovni cilj novele racionalizirati postopke tako, da bodo hitri in učinkoviti, ter da bodo preprečili morebitne nezakonitosti. Pri pripravi zakona so se sestali tudi z nevladnimi organizacijami (NVO) in naknadno upoštevali kar nekaj njihovih pripomb, je še povedala Maroltova.

Po oceni drugih udeležencev je stari zakon boljši od predlagane novele, saj ta med drugim uvaja policijski predpostopek - v primeru, da policija ugotovi, da nekdo ne izpolnjuje pogojev za azil, se bo začel postopek odstranitve in onemogočen dostop do azilnega postopka, ukinja brezplačno pravno pomoč, ukinitev žepnine, pravico do dela pa dopušča šele po enem letu bivanja v Sloveniji.

Kritiki izpostavljajo zlasti ukinitev brezplačne pravne pomoči na prvi stopnji azilnega postopka, kar pomeni, da bodo imeli prosilci za azil pravico do brezplačne pravne pomoči samo v postopku pred upravnim in vrhovnim sodiščem. Po besedah Barbare Rajič iz Pravno-informacijskega centra je to problematično, saj so prosilci velikokrat premalo izobraženi, mnogokrat ne vedo, katera dejstva so pomembna, in če kakšno, ki je relevantno, izpustijo, jih v pritožbenem postopku težko popravijo.

Kot je pojasnila Rajičeva, bi po noveli prosilce lahko zastopal kdorkoli, ki izpolnjuje pogoje po zakonu o splošnem upravnem postopku, torej ne nujno pravnik. Ministrstvo predvideva, da bi se na tej točki vključile NVO, in sicer s sredstvi, ki se pridobivajo iz evropskega begunskega sklada, vendar pa so ta sredstva vprašljiva, saj se nikoli se ne ve, ali bodo in koliko jih bo, je poudarila Rajičeva.

Andreju Kurniku s Fakultete za družbene vede in iz Galaksije Njetwork se predlagana novela , ki jo je vlada pripravila 24. novembra za obravnavo v državnem zboru po skrajšanem postopku, nasploh ne zdi v duhu evropske migracijske politike, ker so migranti opredeljeni kot ekonomski in socialni problem.

Novinar Simon Tecco pa je ob tem opozoril, da je treba razlikovati med begunci in migranti, ter med tem, ali gre za političnega ali ekonomskega migranta. Eni in drugi po njegovih besedah iščejo varstvo, vendar na drugačen način. Opozoril je tudi, da težave z migracijami ni smotrno reševati le v lastni državi. Po njegovem mnenju bi se bilo ob tem treba tudi vprašati, kaj lahko naredimo za države, iz katerih ti ljudje prihajajo.