Novela zakona: v osnovni šoli le en obvezen tuji jezik

Obvezno poučevanje tujega jezika v drugem razredu je načrtovano postopno in bi šele v letu 2015/2016 zajelo vse šole.

Objavljeno
08. oktober 2011 10.46
Posodobljeno
08. oktober 2011 10.53
Nevenka Žolnir, notranja politika
Nevenka Žolnir, notranja politika
Ljubljana – Novela zakona o osnovni šoli, ki med drugimi spremembami uvaja obvezen pouk prvega tujega jezika v drugem razredu in odpravlja drugi tuji jezik kot obvezen, bo na dnevnem redu zadnje seje državnega zbora v tem mandatu. Parlamentarni odbor za kulturo, šolstvo, šport in mladino je na nedavni seji sprejel tri dopolnila SD in LDS (redakcijske narave) in zavrnil vsa, ki jih je vložila SDS (večina se je nanašala na obvezen drugi tuji jezik). V koaliciji napovedujejo, da bo novela sprejeta, v opoziciji pa iščejo možnosti, ki bi preprečile uzakonitev tako občutljivih sprememb tik pred menjavo oblasti. Namesto dveh tujih jezikov novela uvaja le enega, ki bi ga začeli obvezno poučevati v drugem razredu, neobvezno lahko tudi že v prvem. Opušča poimenovanje tako imenovanih vzgojnih predmetov in predvideva imena, kot so glasbena in likovna umetnost, šport, saj so po mnenju predlagateljev vsi predmeti tudi vzgojni. Po novem bi imeli učenci možnost izbrati tri ure izbirnih predmetov na teden, ob soglasju staršev tudi štiri (doslej dve oziroma tri). Na voljo bodo tudi neobvezni izbirni predmeti. Številčne ocene so predvidene že v tretjem, in ne več šele v četrtem razredu. Nacionalno preverjanje znanja bi bilo spet tudi v tretjem razredu. Poleg šestega razreda se na novo uvaja še v osmem, neobvezno pa v devetem razredu.

Zunanje preverjanje v zaključnem letu je predvideno šele v šolskem letu 2014/2015, večina drugih sprememb, tudi številčno ocenjevanje v tretjem razredu, pa je predvidena v šolskem letu 2013/2014. Pred tem mora strokovni svet za splošno izobraževanje določiti novi predmetnik in učne načrte. Rok za to ima do konca leta 2012.

Obvezno poučevanje prvega tujega jezika v drugem razredu je načrtovano postopno in bi šele v letu 2015/2016 zajelo vse šole, da bo dovolj časa za usposabljanje učiteljev in druge prilagoditve v sistemu, je povedal direktor direktorata za vrtce in osnovne šole na ministrstvu za šolstvo Boris Černilec. Po njegovem prepričanju je smiselno, da izkoristijo še zadnjo priložnost za uzakonitev predvidenih sprememb na oktobrski seji parlamenta, saj je bila njihova vsebina usklajena v široki javni razpravi in sledi usmeritvam iz nove bele knjige.

Zaradi zelo verjetne menjave oblasti je zanimivo, kaj o noveli meni opozicijska stran. Članica odbora za šolstvo iz SDS Alenka Jeraj poudarja, da se njihova stranka ne strinja z odpravo obveznega pouka drugega tujega jezika, zato so vložili dopolnila, ki nato niso bila sprejeta. »S tem ne sledimo evropski usmeritvi, poleg tega pa je bilo poskusno obdobje prekratko za ugotovitev, da tega naši učenci ne zmorejo. Države, ki so nam pri izobraževanju pogosto za zgled, denimo Finska, Danska in Švedska, imajo v višjih razredih obvezen pouk drugega tujega jezika. Glede zgodnejšega pouka prvega tujega jezika pa se sprašujemo, zakaj se začenja šele v drugem razredu.«

Ker je to in še več drugih vprašanj – tudi o razlogih za preimenovanje vzgojnih predmetov – ostalo brez odgovorov, se v SDS zavzemajo za javno predstavitev mnenj o predvidenih novostih pred dokončnim sprejetjem novele. Zaradi predčasne razpustitve parlamenta predsednica odbora za šolstvo Majda Potrata (SD) za to ne vidi več možnosti, poleg tega pa to niti vsebinsko ni smiselno, saj so spremembe premišljene in temeljijo na strokovni podlagi.