Novembra ob Dravi res ni lepo živeti

Dravograd – V številnih krajih vzdolž narasle reke Drave so se danes kot po tekočem traku oglašale sirene, ki so ljudi opozarjale na nevarnost poplav. K sreči se avstrijske napovedi o izjemno visokem pretoku Drave niso uresničile. Reka je poplavljala v manjšem obsegu na običajnih mestih, a ljudem, ki niso pozabili, kakšno opustošenje je za seboj pustila novembra 2012, je znova pognala strah v kosti.

V Dravogradu so se na povečani pretok Drave pripravljali že od petka. V noči na ponedeljek, ko naj bi Drava dosegla najvišji pretok, so gasilci in civilna zaščita organizirali nočno dežurstvo. »Spali nismo že tri dni,« je povedal Bojan Zavec, poveljnik dravograjske civilne zaščite. Z domačimi gasilci so za dravograjsko policijsko postajo včeraj zjutraj opazovali, kdaj bo reka prestopila bregove.



Policijsko stavbo so tako kot številne najbolj ogrožene stanovanjske hiše pod hidroelektrarno Dravograd in ob reki Meži zaščitili s protipoplavnimi barierami, vedoč, da bodo vodo lahko zadržale le, če bo pretok največ do 1350, morda 1400 kubičnih metrov na sekundo. »Če bo pretok višji, bariere ne bodo vzdržale in lahko bomo samo nemočno opazovali,« so napovedovali gasilci.
 

Telefoni skoraj pregorijo

V teh dneh so jim skoraj pregoreli telefoni. Najbolj vroče so bile linije s sosednjo avstrijsko občino Labot (Lavamünd), s katero so povezani ne le zaradi reke, pač pa tudi tranzitnega tovornega prometa, ki duši obe mesti. »Sodelovanje med občinama je vzorno. Že od sobote, ko so bile objavljene prve napovedi o povečanem pretoku reke Drave, smo v stiku z njimi. Tudi v Labotu so organizirali krizni štab, kjer smo imeli več sestankov. Obveščali so nas o pretokih Drave in nas seznanjali z ukrepi, ki so jih izvajali za zaščito mesta. Ker so nas na zadnjem sestanku opozorili, da bi lahko pretok dosegel 1600 kubičnih metrov na sekundo, smo se na slovenski strani odločili še za dodatne zaščitne ukrepe in okrepili gasilske vrste,« pravi dravograjski podžupan Anton Preksavec.
 

Pravočasno so praznili akumulacije

Od leta 2012, ko je reka v Dravogradu dosegla pretok okoli 3000 kubičnih metrov na sekundo, se je spremenilo marsikaj, ne le obveščanje na lokalnem nivoju. Avstrijski upravljavec hidroelektrarn na Dravi, podjetje Verbund, se je tokrat izkazalo z upravljanjem jezov na avstrijskem delu reke. Pravočasno so znižali vodostaj v akumulaciji Edling, ki ima večjo kapaciteto vode od seštevka zajetij pred vsemi elektrarnami na slovenskem delu reke. »Vse, kar se dogaja v Avstriji, pride prejkoslej tudi v Slovenijo, zato je pomembno sodelovanje med avstrijskim Verbundom in Dravskimi elektrarnami Maribor,« je poudaril Preksavec.
 

Ptiči imajo prednost pred ljudmi

»Tako več ne gre. Ljudje so prestrašeni. Vsako leto ta čas trepetajo. Razmere za življenje so nevzdržne. Odločeni smo, da ukrepamo. Država bi lahko stvari uredila. Najprej je treba struge očistiti gramoza in mulja ter jih poglobiti,« opozarja Zoran Dernikovič, poveljnik štaba civilne zaščite Cirkulane.



Tudi na Ptuju ljudje ob reki nimajo več potrpljenja z vsakoletnimi novembrskimi visokimi vodami. »Ljudje so izčrpani. V naši državi je na prvem mestu zaščita živali, in ne ljudi. Na Ptuju ne vemo več, kako prepričati odgovorne, naj ukrepajo. Počutimo se nemočni. V našem primeru bi bila rešitev ureditev stare struge,« je povedal Janez Merc iz občine Ptuj.

Čeprav so odgovorni ves čas svarili, naj ljudje ne hodijo k hitri in deroči reke, iz katere reševanje v primeru nesreče ne bi bilo mogoče, je bilo vse dni ob njej opaziti veliko radovednežev s telefoni in kamerami. Med njimi so bili celo starši z majhnimi otroki.