Tiskane izdaje
Novela zakona o davku na motorna vozila po besedah državne sekretarke na ministrstvu za finance Helene Kamnar predstavlja enega od pomembnih elementov tako imenovane zelene davčne reforme. Bistvo zakonske novele je prehod iz obdavčitve na podlagi cene avtomobilov na obdavčitev po izpustih CO2. Pri pripravi zakona je ministrstvo po pojasnilih Kamnarjeve zasledovalo cilje iz zavez Kjotskega protokola.
Kot predvideva novela zakona, bodo po novem obdavčeni tudi motorji, ki doslej niso bili predmet obdavčitve, avtomobili pa bodo obdavčeni po tristopenjski progresivni lestvici glede na izpuste CO2. V najnižjem razredu so avtomobili z izpusti do 150 g/m3. V tem razredu se bodo, tako Kamnarjeva, davki znižali, posledično pa se bo znižala tudi cene drobnoprodajnih cen.
V srednjem razredu so avtomobili z izpusti CO2c med 150 in 210 g/m3 (približno 50 odstotkov vseh motornih vozil), ki bodo v končni fazi obdavčeni za 150 odstotkov več. Zaradi velikega učinka in trenutnih gospodarskih razmer novela zakona namreč predvideva enoletno prehodno obdobje, ko bo povišanje davka na motorna vozila iz drugega razreda le med dve- in desetodstotno. V tretji razred sodijo motorna vozila z izpusti CO2 nad 210 g/m3 (10 odstotkov vseh motornih vozil), kjer se bo davek povečal za 210 odstotkov.
"Z uvedbo posebnega registra, ki je predpogoj za to obdavčitev, pomembno zmanjšujemo tudi možnosti izogibanja plačevanja davkov," je še pojasnila Kamnarjeva, ki v prihodnje iz naslova davka na motorna vozila pričakuje dodatne prilive v državni proračun.
Andrej Vizjak (SDS) je vladi očital, da želi pod krinko zelene davčne reforme obremeniti predvsem srednji sloj in uvesti obdavčitev za motorje. To po njegovih besedah ni zelena davčna reforma, temveč skrb za polnjenje državnega proračuna preko srednjega sloja. V poslanski skupini SDS so kritični tudi do progresivnosti lestvice, ki je po podatkih poznavalcev, tako Vizjak, najbolj radikalna med vsem članicami EU.
Kot je še poudaril Vizjak, novela zakona obdavčuje tudi gospodarstvo, saj bodo vsa lahka gospodarska vozila obdavčena bolj kot doslej. "Negativnih učinkov tega zakona v času gospodarske krize je preveč, zato takšnega predloga ne moremo podpreti," je poudaril Vizjak in napovedal, da bodo za prihodnje obravnave zakonske novele v poslanski skupini pripravili ustrezna dopolnila.
V poslanski skupini SNS novelo zakona o davku na motorna vozila podpirajo zgolj v delu, ki se nanaša na večji nadzor pobiranja davkov iz tega naslova, saj obstoječa ureditev ni onemogočala davčnih utaj. So pa po besedah Srečka Prijatelja absolutno previsoke stopnje obdavčitve, prevelika pa je tudi razlika med obdavčitvijo bencinskega in dizelskega motorja. Po njegovih besedah je nesprejemljivo, da je zakon namenjen zgolj bolj učinkovitemu pobiranju davkov. Popolnoma nesprejemljivo pa je, kot je poudaril, da Slovenija nima ekološke takse za tovornjake, ki najbolj obremenjujejo okolje in cestno infrastrukturo.
"Pod krinko ekološke ustreznosti želite polniti proračun. Izgovor, da želite biti ekološko sprejemljivi, je za nas velika hinavščina," je poudaril Prijatelj in dodal, da poslanska skupina SNS zakonskega predloga v tej obliki ne bo podprla.
V poslanski skupini SLS predlog zakonske novele podpirajo, imajo pa pomisleke glede razlike stopnje obdavčitve med dizelskimi in bencinskimi motorji. Se pa sprašujejo, kot je dejal Jakob Presečnik, ali je glede na trenutne razmere zdaj primeren trenutek za povišanje davka. Po njegovih besedah bi kazalo preveriti predlagane davčne stopnje, saj bi lahko zaradi previsokih davkov tudi v prihodnje prihajalo do davčnih utaj.
Da zakon ne pomeni zgolj polnjenja proračunske blagajne, pa je poudaril Anton Anderlič iz poslanske skupine LDS, kjer zakon ocenjujejo kot primeren za nadaljnjo obravnavo. Je pa Anderlič izpostavil vprašanje obdavčitve avtodomov.
Luka Juri (SD) zakon ocenjuje kot korak naprej k zelenim davkom in bi lahko postal odličen primer dobre prakse tako za članice EU kot države izven unije. Cilj spremembe načina obračunavanja davka je namreč po njegovih besedah spremeniti strukturo prodanih vozil tako, da bo prodanih manj okolju neprijaznih vozil.
Franco Juri (Zares) je predlog zakonske novele pozdravil in poudaril, da je ta namenjena predvsem spodbujanju tehnologij, ki bodo bistveno znižale emisije CO2. Je pa opozoril, da je zakon v prvi obravnavi, zato kaže razmisliti o nekaterih vidikih in najti ustreznejše rešitve. Po njegovih besedah bo treba premisliti tudi o enotni stopnji za bencinske in dizelske motorje.
Tudi poslanska skupina DeSUS podpira predlog zakona, ki bo onemogočil davčne utaje. Zakon po besedah Franca Žnidaršiča pomeni izboljšavo veljavnega zakona iz leta 1999 in premik v smeri obdavčitve tistih, ki bolj onesnažujejo okolje. Žnidaršič sicer ne zavrača možnosti, da bo poslanska skupina DeSUS v nadaljnji obravnavi podprla kakšnega od predlaganih dopolnil.
