Novi davki dodatno breme turizmu

Koper, Izola, Piran – Medtem ko so o davku na nepremičnine že veliko povedali kmetje, gozdarji, upokojenci in lastniki stanovanj, je manj pogosta informacija o tem, kaj bo davek prinesel gospodarstvu in tistim, ki zaposlujejo. V turizmu so marsikje prepričani, da se jim račun ne bo izšel ter jih bo silil v dodatno racionalizacijo in odpuščanje.

V obmorskem turizmu bi zaradi novega davka morali državi odšteti za več milijonov evrov nepremičninskega davka. V skupini Hoteli Bernardin so izračunali, da so za uporabo stavbnega zemljišča v tem letu morali piranski in izolski občini odšteti 778.000 evrov. Po ocenah pred zadnjo indeksacijo pa se je s predlaganim davkom na nepremičnine znesek povišal na 1,56 milijona evrov. »Takšno povečanje davkov bi zelo negativno vplivalo na denarni tok, na rezultate poslovanja in na pogajanja z bankami o dolgoročni finančni stabilizaciji podjetja ter dodatno otežilo izvajanje investicij v osnovno dejavnost podjetja, kar je za nas vitalnega pomena,« je glede predlagane obdavčitve povedal predsednik uprave Hotelov Bernardin Marko Jazbec.

Portoroški turizem v neenakopravnem položaju

V Istrabenz Turizmu so letos za NUSZ namenili 330.000 evrov, po predlaganem zakonu o davku na nepremičnine pa bi bili njihovi poslovni objekti obdavčeni po stopnji 0,75-odstotka, kar bi od iste družbe terjalo 900.000 evrov davka. V Istrabenz Turizmu ugovarjajo na več načinov. Najprej je po mnenju Lorele Dobrinja, direktorice za pravne zadeve Istrabenz Turizma, nerazumljivo, da je Gurs njihovo premoženje poslovnih objektov ocenil na 120 milijonov, medtem ko so pooblaščeni cenilci inštituta za revizijo iste objekte ocenili na 65 milijonov evrov. Gurs je do skoraj dvakrat višje cene hotelov in drugih nastanitvenih obratov prišel zato, ker jih je vrednotil po modelu vrednotenja stanovanja, je ugotovila Lorela Dobrinja. Visoke cene stanovanj v zadnjih letih (ki so bile precej posledica povpraševanja kupcev z ruskega trga in drugih tržnih posebnosti) pa niso imele nikakršnega vpliva na poslovanje hotelov. V letih od 2009 do 2013 so bili prodani samo štirje hoteli, na podlagi katerih bi lahko bolj realno ocenjevali pravo vrednost hotelov, ugovarja vodstvo Istrabenz Turizma. »Povezovanje prodaje stanovanj, njihovih cen ter vrednosti hotelskih in nastanitvenih turističnih objektov nima ne poslovne ne gospodarske logike, pa tudi etično ni. Portoroški turizem je tako v neenakopravnem položaju, saj bo veliko več prispeval v državni proračun kot druga podjetja v tej dejavnosti, ob enakih preostalih pogojih poslovanja,« pravi Lorela Dobrinja. Meni, da bi morala država najprej vzpostaviti enotno vrednotenje premoženja gospodarskih družb. »Če bi hotela naša družba dosegati enake poslovne rezultate, bi morala zaradi povečane obdavčitve z obstoječimi zmogljivostmi za več kot petino povečati obseg poslovanja. To bi bilo še v konjunkturnih razmerah nadvse težko. Zdaj ima družba finančne zaveze do financerjev, te zaveze bi bile zaradi novih davkov kršene, to pa lahko ogrozi socialno varnost več kot 500 družin zaposlenih v Istrabenz Turizmu.«

Privezi 500 evrov dražji?

Enrico Galassi iz Marinvesta, ki upravlja izolsko marino, je dejal: »Zneska nismo niti izračunali, saj smo ugotovili tako hude nepravilnosti pri izračunavanju premoženja, da smo Gursu oporekali in predlagali, naj naredijo ponovne cenitve. Toda že sam obračun vodne pravice za 104.000 kvadratnih metrov morja po ceni 2,08 evra za vsak meter, bi nam prinesel 216.000 evrov pristojbine za uporabo morja. To pomeni, da bi morali samo zaradi vodne pravice vsak privez podražiti za 500 evrov. Česa podobnega naši gostje ne bi sprejeli,« je dejal Galassi.

V Marini Portorož so doslej plačevali 152.000 evrov za NUSZ in 45.000 za vodno pravico, odslej bodo poleg vodne pravice morali odšteti 282.000 evrov davkov. A tudi v Marini Portorož se ne strinjajo z vrednotenjem premoženja, saj so jim, denimo, hangarje vrednotili enako kot turistične apartmaje. Sami so izračunali, da bi morali plačati vsaj 80.000 evrov nižji davek.

Ena od posebnosti bo tudi ta, da bodo davek državi morale plačevati občine za svoje premoženje. Tako bo občina Piran za vse svoje premoženje plačala 1,3 milijona evrov davka na nepremičnine, vendar bo polovico dobila vrnjeno v občinski proračun. (Samo za skladišča soli, Avditorij in Letališče Sečovlje bo šlo 66.000 evrov davka). Koprska občina bo plačala 1,27 milijona evrov, izolska pa 566.000 evrov. V Kopru so izračunali, da bo namesto 11 milijonov evrov letne odmere NUSZ po predlaganih stopnjah državi šlo iz občine 19,84 milijona, od česar bo občina v proračun dobila 9,92 milijona, dober milijon evrov manj kot doslej z NUSZ. Koper bo plačal državi podoben znesek kot dvakrat večji Maribor, občina Piran pa 9,4 milijona evrov kot skoraj trikrat večje Celje. To pa zato, ker so obmorske nepremičnine ocenjene dva- do trikrat višje.

Največ izgube pri Luki Koper

Mestna občina Koper bo z novim davkom največ izgubila pri Luki Koper. Letos je Luka občini odštela pet milijonov evrov NUSZ. Po informacijah iz Luke je Gurs celotno premoženje te družbe ovrednotil na 590 milijonov evrov (če bi torej merili samo po tem, bi morala ena delnica LKPG znašati 42 evrov, na Ljubljanski borzi pa je včeraj dosegla 10,50 evra, štirikrat nižjo vrednost). Po novem bo davek na nepremičnine v Luki od 3,7 do 4,7 milijona evrov, od tega bo občina dobila samo polovico. Zato bo občina z novim davkom državi sorazmerno največ prispevala in hkrati izgubila največ NUSZ.