Tiskane izdaje
»Naš interes je, da se vinarska tradicija Vinaga nadaljuje, da s prestrukturiranjem rešimo vprašanje Piramide kot mestnega vinograda in klet ohranimo v funkciji mestnega turizma,« je pojasnil mariborski župan Andrej Fištravec. Zadnje jim zagotavlja včeraj podpisani sporazum med občino in podjetjem Vinmar. Direktorica Zavoda za turizem Maribor-Pohorje Janja Viher je povedala, da bo zgodovinska klet, ki od aprila ni bila na voljo za oglede turistov, konec tega tedna spet odprta. »Dogovarjamo se, da bo klet na ogled ob koncih tedna, če pa bodo prišle večje skupine turistov, tudi ob drugih dnevih.«
Nizozemec in Azijci
Nekoč ugledno mariborsko podjetje Vinag je v stečaj zgrmelo aprila, stečajna upraviteljica Brigita Kraljič pa je začela iskati prevzemnike vinogradov in objektov. Maja je dva večja vinograda vzela v oskrbo vinska klet Dveri Pax, junija je vinograd na mestnem griču Piramida prešel v roke občinske Snage, avgusta pa je Kraljičeva podpisala še pogodbo za najem velikega dela Vinagovega premoženja z družbo Marestate.
Ta je v stoodstotni lasti nekdanjega direktorja Durabusa Nizozemca Harma Jana Prinsa, sicer pa je dejanski najemnik Vinagovega premoženja za ta namen ustanovljeno podjetje Vinmar. To v času sklenitve pogodb o opravljanju vinogradniških del in najemu še ni bilo vpisano v sodni register, zato sta bili pogodbi naknadno preneseni na Vinmar.
Njegovi lastniki so poleg Prinsa, ki je direktor, še Tajvanec Robin Hsin Pan Shun, Kitajec Sang Wei in Japonec Natsuki Tamura, vsakdo v četrtinskem deležu. Po pogodbi, sklenjeni za leto dni, bo Vinmar plačeval 5200 evrov najemnine na mesec, v najem pa je dobil vinsko klet v Košakih, staro klet v centru Maribora, vinograde v Svečini, gospodarska poslopja v Krčevini itd.
Okoli 1,1 milijona evrov, kolikor nameravajo med najemom vložiti v Vinag (v obnovo kleti v Košakih, prostorov za skladiščenje, vinogradov), je lastnega kapitala, je včeraj zagotovil Harm Jan Prins, ki je v Mariboru predstavil načrte tujih najemnikov.
Premalo grozdja
Po Prinsovih besedah hočejo investitorji poiskati nove trge, pri tem pa dati prednost azijskim. »Azijski trg je tako velik, da v petih minutah lahko popije celotno proizvodnjo slovenskega vina,« pravi Prins. Zaveda se, da je količina, ki jo ta čas lahko proizvede Vinag, skromna (v najem so dobili 36 hektarov površin), vendar hočejo vzpostaviti stanje, kakršno je bilo v preteklosti, se povezati s drugimi proizvajalci in ustanoviti zadrugo ter s tem zagotoviti ustrezno količino proizvodnje.
Letos novi upravljavec, ki je zagret tudi za poznejši odkup Vinagovega premoženja, računa na približno 100.000 litrov vina. Nekaj grozdja bodo odkupili še od drugih pridelovalcev, svoje proizvode pa prodajali pod blagovno znamko Vinaga.
