Tiskane izdaje
Ljubljana - Inštitut za varovanje zdravja, organizacija CINDI Slovenija in Slovenska zveza za tobačno kontrolo zakon o omejevanju porabe tobačnih izdelkov podpirajo, saj so ukrepi, ki jih uvaja, učinkoviti in prinašajo številne koristi naši državi ter vsakemu posamezniku. Menijo pa, da bi lahko ga lahko še izboljšali z nekaterimi dopolnitvami in spremembami, so na današnji novinarski konferenci povedali predstavniki omenjenih organizacij.
Koordinatorica CINDI Slovenija Dominika Novak Mlakar je predstavila dodatne dopolnitve zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, ki se nanašajo na pomoč pri opuščanju kajenja in zaščito mladoletnih oseb pred pasivnim kajenjem. Tako predlagajo, da se na vse tobačne izdelke napiše številka svetovalnega telefona CINDI pomoč pri opuščanju kajenja.
Prav tako organizacija CINDI predlaga prepoved kajenja v osebnih vozilih, v kolikor je kot sopotnik v avtomobilu oseba, ki je mlajša od 18 let, in v okviru odprtih javnih športno-rekreativnih površin in v 50-metrskem pasu okoli vzgojno-izobraževalnih in zdravstvenih ustanov. Zavzemajo pa se še za prepoved proizvodnje in prodaje sladkarij, prigrizkov, igrač in drugih predmetov v obliki tobačnih izdelkov, ki otroke po nepotrebnem zavajajo.
Slovenska zveza za tobačno kontrolo po besedah predsednice Mihaele Lovše predlaga uvedbo dodatnih členov in tobačnega evra. Zavzemajo pa se še za spremembo definicije javnih in delovnih prostorov, prodajo tobačnih izdelkov le v specializiranih trgovinah in spremembo definicije izjem za dovoljenje kajenja. Menijo še, da bi morala dobiti pooblastila za izrek kazni tudi policija, nasprotujejo uvedbi kadilnic in podpirajo pravico zaposlenih do dela v čistem okolju.
Lovšetova je predlagala še ustanovitev fundacije Tobačni evro. Tako naj bi se od prodaje tobačnih izdelkov pobirala trošarina v višini enega evra na cigaretno škatlico. Denar, pridobljen na ta način, bi nato porabili za financiranje metod zgodnje diagnostike in izobraževanja, uvedbo učinkovitega zdravljenja in takojšnje povečanje aktivnosti za preprečevanje in zmanjšanje kajenja.
Delitev na nekadilska in kadilska področja ali ločene sobe in trenutno dostopne tehnologije prezračevanja in čiščenja zraka ne zagotavljajo ustrezne zaščite pred izpostavljenostjo in pred škodljivimi učinki pasivnega kajenja. Zato na Inštitutu za varovanje zdravja podpirajo popolno prepoved kajenja na javnih in delovnih mestih zaprtega tipa, je še dodala predstavnica inštituta Helena Koprivnikar.
Nekateri gostinci za določitev izjem v protikadilski noveli
Iniciativa Združenja ponudnikov gostinskih storitev, v katero so vključeni predvsem lastniki manjših lokalov, barov in klubov, ne podpira v celoti stališč upravnega odbora sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Slovenije, kjer pravijo, da morajo biti omejitve po noveli zakona o omejevanju tobačnih izdelkov za vse gostinske lokale enake.
Iniciativa nasprotno predlaga, da se pri sprejemanju končne različice zakona na področju gostinske dejavnosti določijo izjeme. V današnjem sporočilu za javnost pa še enkrat poziva pristojno ministrstvo, da temeljito prouči njihove predloge.
Med drugim se zavzemajo, da v lokalih, katerih površina ne presega 100 kvadratnih metrov in v katerih strežejo izključno pijačo, ne bi veljala prepoved kajenja. Predlagajo uvajanje ločenih kadilskih in nekadilskih lokalov, za kar bi se odločili lastniki sami. Prav tako predlagajo, da v kolikor bo zakon predpisal velikost kadilnice, naj se kot ustrezna velikost upošteva 30 odstotkov celotne površine posameznega gostinskega lokala. Določi pa naj se tudi 12-mesečno prehodno obdobje za uveljavitev sprememb.
S tem so se v iniciativi Združenja ponudnikov gostinskih storitev odzvali na v sredo predstavljena stališča upravnega odbora sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Slovenije (OZS), ki je novelo zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov podprl, obenem pa poudaril, da mora veljati za vse enako in da gostinci ne morejo biti kaznovani, če njihovi gostje kljub opozorilom kadijo.
V iniciativi opozarjajo, da vsi ponudniki gostinskih storitev niso člani OZS, zato mnenje sekcije ne predstavlja stališč vseh ponudnikov gostinskih storitev, še posebej ne lastnikov manjših barov in klubov, na katere bodo spremembe imele največji negativni vpliv.
