Novi statut izglasovali ponevedoma

Ljubljana - Tudi današnja zadnja skupščina Vzajemne po starem sistemu - naslednja bo že po volitvah zastopnikov - ni minila brez zapletov. Skupina članov je med samo skupščino glasno oporekala interpretaciji glasovanja o drugem sklepu. Prepričani, da glasujejo le o dopolnilu k statutu (zanj je bilo 93 odstotkov glasov), so bili nadvse presenečeni, ko jim je predsednik skupščine Andrej Šerc dejal, da so hkrati glasovali in torej že sprejeli celotni statut. Ta omogoča, da se denar iz rezerv porabi tudi za druga zavarovanja, ne le dopolnilna.

Skupščine se je udeležilo 41 članov, ki so zastopali 1318 glasov. »Prepričana sem, da smo bili člani skupščine zavedeni in da predsedujoči ni vodil skupščine tako, kot bi bilo treba,« je bila po seji ogorčena članica Nevenka Lekše in menila, da je statut napisan z namenom, da bi omogočil prelivanje denarja iz dopolnilnega v druge oblike zavarovanj. V razpravi so temu odločno nasprotovali. »Zahtevali smo, da bi bilo v statutu jasno in nedvoumno zapisano, da je mogoče rezerve, torej dobiček, porabiti le za dopolnilna zavarovanja. Nobenega upanja nimam več, da se stvari lahko uredijo drugače,« je dejala Lekšetova. Tudi zato se je zavzela za vrnitev dopolnilnega zavarovanja pod okrilje zavoda za zdravstveno zavarovanje ali za njegovo ukinitev in plačevanje zdravstva samo iz zdravstvenega prispevka, kakor bo z reformo predvidoma predlagal minister Dorjan Marušič.

Ravno nasprotno pa je menil predsednik uprave Vzajemne Dušan Kidrič. Po njegovi interpretaciji sporni člen omogoča le uporabo dobička drugih zavarovanj za ta zavarovanja, prelivanja denarja dopolnilnih zavarovanj v druga zavarovanja pa ne. Kidrič nasprotuje tudi ukinitvi dopolnilnih zavarovanj: »V tem primeru bi morala Vzajemna povedati, da se s tem ne strinja, ker je bila ustanovljena zato, da zagotavlja vzajemnost. Seveda bi se zakonu prilagodila, a v politični razpravi se ne more zgoditi, da bi se lahko v Sloveniji odločili za opustitev vzajemnosti in solidarnosti.«

Sicer pa so obsežne spremembe statuta in danes sprejetega pravilnika prinesle v delovanje Vzajemne številne novosti. Že maja bodo po vsej državi organizirane volitve 45 zastopnikov in 90 njihovih namestnikov, ki bodo razvrščeni v pet starostnih razredov. Volitve bodo podobne državnozborskim, le da bo manj volišč, ki bodo na območnih izpostavah Vzajemne. Vzajemno bodo stale od 400.000 do 450.000 evrov, zastopniki pa bodo načeloma izvoljeni za šest let. Načeloma zato, ker jih bodo vsaki dve leti z žrebom tretjino razrešili, na njihovo mesto pa bodo preostali zastopniki imenovali nove zastopnike (brez volitev). Volili bodo lahko vsi člani Vzajemne, to bodo po novem tisti, ki bodo pri Vzajemni zavarovani več kot leto dni. Iz novega statuta so morali po odločitvi višjega sodišča izločiti tudi vse spremembe, sprejete na 15. skupščini leta 2009, saj jih je sodišče prepoznalo za nepravilne in zato nične.

Vzajemna je poslovno leto končala z nekaj več kot 900.000 evri pod rdečo črto, poslovanje okoli ničle pa načrtuje tudi v letu 2011, je dejal Dušan Kidrič. Na vprašanja novinarjev, kako da izgublja zavarovance, čeprav je namenila za oglaševanje več kot 400.000 evrov - samo decembra 290.000 evrov -, je odvrnil, da so pridobljeni zavarovanci presegli plan. Po naših podatkih je decembra, ko je Vzajemna porabila za oglaševanje 290.000 evrov, sklenila 1390 novih zavarovanj, 1130 zavarovancev pa je odšlo drugam.