Novih nočejo, starih ne dajo

Raziskava poziva k premisleku o največjem še primernem obsegu festivalskega turizma. Organizatorji vanjo niso bili vključeni.

Objavljeno
02. februar 2018 22.07
Blaž Močnik
Blaž Močnik

Tolmin – Tolminci in okolica z naklonjenostjo sprejemajo poletno glasbeno dogajanje, vendar se z razmahom festivalov prebuja tudi nejevolja. To je zdaj potrdila še študija vplivov festivalskega turizma, ki jo je za občino pripravila novogoriška fakulteta za uporabne družbene študije in jo bodo predstavili v ponedeljek v tolminskem kinogledališču.

Večina (89,5 odstotka) od 410 vprašanih v telefonski anketi je odgovorila, da jih med lanskimi festivali prav nobeden posebno ne moti. »Dobili smo potrditev tega, kar občutimo, da se dogaja. Javni razpravi bo sledila še razprava na občinskem svetu, ki bo določil smernice za upravljanje tega pomembnega turističnega produkta,« pravi tolminski župan Uroš Brežan. Raziskava, pod katero se je prvi podpisal prof. dr. Matej Makarovič in je občino stala 15.000 evrov, »kaže na prevlado pozitivnih stališč do festivalov in z njimi povezanega turizma. Še posebno sta pozitivno ocenjena vpliva na turistično ponudbo, občino na splošno in na kulturno dogajanje, še najbolj problematiziran je učinek na naravno okolje.«

Malo nasprotovanja

Za spoznanje slabše so učinke ocenili v naseljih, najbližjih festivalskemu dogajanju. Želijo si aktivnejše udeležbe občanov pri turistični ponudbi festivalov, medtem ko velikosti festivalskega prostora ne nasprotujejo, pa opozarjajo, da zaradi dogodkov ne bi smel biti onemogočen dostop predvsem do sotočja Tolminke in Soče. Več kot tretjina vseh vprašanih bi izjemoma dopustila glasbeno rajanje do druge ure zjutraj.


Izrazitih nasprotnikov je malo, ugotavlja raziskava, vendar se je njihovo nezadovoljstvo v zadnjih treh letih povečalo: »Velika večina v tej skupini že od začetka ne podpira festivalov, njihovo nasprotovanje pa se še povečuje. Povezava med percepcijo lokalne identitete in festivalov je šibka.« Glavni negativni dejavniki so število festivalov in predolga sezona, omejen dostop do reke, neprimeren dialog med organizatorji in prebivalstvom, prehrupna glasba, neprimerno ravnanje občine v odnosu do organizatorjev in občanov, preveč turistov glede na lokalno skupnost, preobremenjenost okolja in onesnaženost.

Dobiček le za manjšino

Pozitivni ekonomski učinki na turizem ne sežejo daleč prek lastnikov nastanitev in gostincev ter peščice ponudnikov drugih storitev. »Vzrok, da je neposreden ekonomski učinek festivalov na Tolmin razmeroma skromen, je po eni strani povezan z omejenimi kapacitetami lokalnega podjetniškega sektorja, po drugi strani pa tudi z dokaj skromno vključenostjo tega sektorja v festivalsko dejavnost. S kombinacijo omejenih kapacitet tolminskega gospodarstva in precej ozkosezonske narave festivalskega dogajanja je povezana tudi logika padajočega donosa ob nadaljnji rasti obsega festivalskega dogajanja. Predvsem povečanje števila festivalov v zadnjem času tako po naši oceni ne prinaša več toliko povečanih ekonomskih prednosti.«

Zato raziskava poziva k premisleku o največjem še primernem obsegu festivalskega turizma in k iskanju načinov, kako bi ga lahko lokalno gospodarstvo bolje izkoristilo. »Izrecno odsvetujemo nadaljnje povečevanje števila festivalov na sotočju v poletni sezoni. Nasprotno, priporočamo razmislek o zmanjšanj števila, pri čemer je bistveno ohraniti tiste, ki pritegnejo daleč največ obiskovalcev (Metaldays), in tiste, ki so po svojih organizatorjih izrazito vpeti v lokalno okolje (Sajeta).« Raziskava priporoča tudi boljšo ureditev komunalne infrastrukture na festivalskem območju skupaj s klasičnimi stranišči in uvedbo koordinatorja med deležniki ter stalen dialog.

Vsi za enega, eden za vse

Za več dialoga so tudi organizatorji festivalov, poudarja Andrej Sevšek, vodja Punk Rock Holiday, ki je presenečen, da prireditelji niso del raziskave. »Na žalost je precej enostranska. Ljudje ne morejo poznati zakonitosti delovanja. Občina zadnja leta z nami sodeluje zelo dobro, posamezni festivali pa prejemajo evropske nagrade za zeleno usmerjenost. Raziskava bi bila dobra podlaga za prihodnost, če bi njene ugotovitve vključevale tudi stališča organizatorjev. Brez angažmaja lokalne skupnosti pa tako in tako ne gre.« Strinja se, da so se festivali namnožili, pri čemer ne ve, kako rešiti problem zagotovitve javnega dostopa do sotočja tudi med festivali. Župan Brežan pravi, da festivalov, ki jih prireditelji že tržijo, letos ne bodo omejevali, priznava pa, da bo treba iskati dolgoročnejše rešitve: »V korist organizatorjev, občine in destinacije Dolina Soče.«