"O prevzemu časopisne hiše vsaj velika večina med zaposlenimi ni bila obveščena, dokler nismo zagledali objavljenega članka. Pojavila se je kopica pomislekov, saj ni namreč jasno, kaj naj bi prevzem pomenil," so v aktivu novinarjev Večera pri Društvu novinarjev Slovenije, v Sindikatu novinarjev Večera ter v Sindikatu Pergam Večer zapisali v sporočilu za javnost.
Po njihovem so "na potezi" bodoča vlada in drugi organi pravne države, ki morajo ugotoviti, ali je bil prevzem Večera legalen in legitimen; po mnenju neredkih poznavalcev medijskega prostora ni bil, navajajo.
Ob tem menijo, da dnevnik Večer "ni kompatibilen z dnevnikom Delo, saj sta na medijskem trgu nesporno konkurenta in torej gospodarska računica za obstoj obeh časopisov ni prav jasna. Vzpostavljeno lastniško razmerje daje Delu neposreden vpliv na razvoj Večera, poslovne prakse lastnikov pa kažejo na nerazumevanje poslanstva medijev ter na ignorantski odnos lastnikov do bralcev in zaposlenih".
Kot so zapisali v aktivu ter v obeh sindikatih novinarjev Večera, so bili neredki kandidati, ki so bili izvoljeni v novo oblast, pred volitvami zaskrbljeni nad razmerami v medijih v zadnjih štirih letih in so trdili, da jih bodo spremenili. "Prevzem Večera in njegova morebitna nepremišljena prodaja kam na tuje bi bila predvsem v državi, ki se besedno nenehno zavzema za svobodne in pluralne medije, vsaj skrajno čudna in tako našim bralcem kot zaposlenim v Večeru nerazumljiva in nelogična," so še navedli v sporočilu za javnost.
Ob usodi časopisa so zaskrbljeni prav zaradi javnosti, ki časopisu desetletja zaupa, pravijo, po njihovem pa je upravičena skrb zaposlenih, da bodo napovedane "poslovne sinergije" s prevzemnikom vodile tudi v odpuščanja.
"Če je kaj nacionalni interes, je prav gotovo to, da je slovenska javnost pošteno obveščena. Uredništvo Večera bo zaščitilo interes bralcev, ki od Večera upravičeno pričakujejo najboljši novinarski izdelek. Od Pivovarne Laško pa pričakujemo, da ravna s svojimi premoženjem etično, zakonito in odgovorno," so še zapisali v aktivu in obeh sindikatih Večera.
Časopisno-založniška družba Delo, ki je imela doslej v lasti nekaj manj kot 20 odstotkov Večera, je v ponedeljek kupila še 151.608 delnic oz 59,25-odstotni lastniški delež družbe ČZP Večer, istega dne pa je bil prenos delnic tudi vpisan v centralni register KDD. Kolikšna je bila cena, na Delu ne želijo razkriti. Zatrdili so, da je imela družba Delo za nakup 20-odstotnega deleža v Večeru soglasje ministrstva za kulturo "in hkrati tudi zagotovilo takrat pristojnih na ministrstvu, da bo lahko svoj delež v Večeru še povečevala".
Ministrstvo Delu ni obljubilo povečanja deleža v Večeru
Ministrstvo za kulturo v zvezi s povečanjem lastniškega deleža Dela v mariborskem časopisno-založniškem podjetju Večer "ostro zavrača" navedbe vodstva Dela o dani obljubi glede možnosti povečevanja deleža v Večeru. "V tem mandatu ministrstvo ni nikoli dalo nikakršnih tovrstnih zagotovil ali obljub," so danes sporočili z ministrstva.
Pri ravnanju Dela "ne gre zgolj za dokončno monopolizacijo medijskega prostora v Sloveniji, ampak tudi za vsakomur očitno protizakonito ravnanje", ugotavlja ministrstvo za kulturo, ki mora po zakonu o medijih izdati soglasje k pridobitvi več kot 20-odstotnega lastniškega ali upravljalskega deleža oz. deleža glasovalnih pravic v kapitalu izdajatelja radijskega oz. televizijskega programa ali splošno-informativnega tiskanega dnevnika.
Vsi pravni posli ali sklepi skupščine ali drugega pristojnega organa, ki se sklenejo v nasprotju z določbo prvega odstavka 58. člena zakona o medijih, so nični, opozarja ministrstvo. Podatke glede ravnanja uprave Dela je posredovalo pristojnim institucijam - agenciji za trg vrednostnih papirjev, uradu za varstvo konkurence, upravi kriminalistične policije, komisiji za preprečevanje korupcije, vrhovnemu državnemu tožilstvu -, od katerih "pričakuje, da bodo takoj ukrepale v skladu s svojimi pristojnostmi".
Delo, ki je maja 2005 kupilo 20-odstotni delež v Večeru, je po pojasnilih ministrstva 9. julija 2007 naslovilo vlogo za izdajo soglasja k pridobitvi več kot 20-odstotnega lastniškega ali upravljalskega deleža oz. deleža glasovalnih pravic v Večeru. Ministrstvo je izdajo soglasja zavrnilo, pred tem pa je pridobilo podatke pri agenciji za trg vrednostnih papirjev ter uradu za varstvo konkurence.
Ugotovilo je namreč, da bi Delo s povečanjem lastništva v Večeru skupaj s povezanimi osebami ustvarilo prevladujoč položaj na trgu. Število izvodov njegovih dnevnikov bi tako preseglo 40 odstotkov vseh prodanih izvodov splošno informativnih tiskanih dnevnikov v Sloveniji, ki izhajajo trikrat tedensko (po podatkih slovenske oglaševalske zbornice skupaj z Večerom 72,95 odstotka v drugem četrtletju 2007).
Delo je zoper predmetno soglasje sprožilo upravni spor pri upravnem sodišču, nadaljuje ministrstvo. "Sodba v zadevi še ni bila izdana oziroma je ministrstvo še ni prejelo," dodajajo v službi za odnose z javnostmi ministrstva za kulturo.