Tiskane izdaje
Ljubljana - »Nekje se mora začeti. Očiščenje od slabega v lastnih vrstah. Če se mora na Večeru, pa naj se. Verodostojnost in zaupanje nimata cene, pa naj bo še tako težko in boleče,« je včeraj zapisala odgovorna urednica časnika Večer Katja Šeruga.
Vzrok za ta dramatičen zapis je razkritje prisluhov nekdanjemu mariborskemu županu Francu Kanglerju na petkovem sojenju glede dodelitve občinskega stanovanja vedeževalki Karin. Franc Kangler se je med drugim pogovarjal z dolgoletno novinarko in urednico Večera Melito Forstnerič Hajnšek, ki je tudi žena direktorja občinskega podjetja Snaga.
Posnetek dokazuje, da je novinarka ne samo v prijateljskih odnosih z nekdanjim županom, ampak mu je tudi svetovala in pomagala v sporih z novinarji različnih medijskih hiš, tudi Večerom in Delom. Enega od novinarjev imenuje »mrčes«, v pogovoru pa pritrjuje Kanglerju, ki besedno obračunava zlasti z njeno matično hišo.
Šeruga: Izziv stroki
Razkritje je pretreslo novinarsko srenjo, še zlasti vodilni štajerski dnevnik Večer, kjer so včeraj ves dan potekali sestanki tudi o tem. Kako bodo ukrepali, še ni znano.
»Primer Večerove novinarke, ki se je znašla v prisluhih, obravnavamo z vso skrbnostjo in resnostjo. Postopki potekajo, vključujejo več deležnikov, niso preprosti, podrobneje pa jih lahko komentiramo, ko bodo končani na vseh ravneh,« nam je včeraj povedala Katja Šeruga. Vendar posledice zagotovo bodo, saj Šerugova dodaja: »Iz mojega komentarja izhaja, da Večer svojo prihodnost gradi na verodostojnosti, zaupanju in zavezanosti bralcem. Od teh postulatov kot novinarka, zdaj pa tudi kot odgovorna urednica nočem, ne morem in ne želim odstopati. In če je to standard, ki si ga slovensko novinarstvo želi, javnost pa zasluži, je najbrž prav, da se o težavah v lastnih vrstah pogovarja in izreče tudi stroka.«
V postopkih zoper Kanglerja se je pred dvema mesecema razkril še en sporen primer, prav tako novinarja Večera, ki je pri županu dosegel zaposlitev za svojo nosečo partnerko. Uredništvo je ukrepalo in z novinarjem ne sodeluje več.
Ničelna toleranca
Obe zgodbi odpirata pomembno vprašanje (pre)tesnih povezav medijev z nosilci oblasti. Čeprav so novinarji doslej razkrili največ stranpoti slovenske tranzicije in imajo zato relativno veliko zaupanje javnosti, ni nobenega dvoma, da niti ta poklic ni imun na korupcijo. Posamični ekscesi so sicer že pred razkritjem prisluhov mariborskega župana pretresali javnost; naj spomnimo, denimo, na aretacijo novinarja in lastnika Info TV Vladimirja Voduška, ko je domnevno prejemal podkupnino za neobjavo informacije. A širše strokovne in stanovske razprave o stranpoteh v lastnih vrstah doslej ni bilo. Zato pa je bilo toliko več govoric, ki pa jih niti v medijskih hišah niti v stanovskih organizacijah nikoli niso do konca razjasnili.
Društvo novinarjev Slovenije bo, je včeraj povedal predsednik DNS Matija Stepišnik, o tem in podobnih primerih sprožilo razpravo in v njej »pričakuje tudi konstruktivne prispevke kritične javnosti«. DNS sporoča, da mora za »prestope rubikona v novinarstvu« veljati ničelna toleranca: »Incestna razmerja, v katera vstopajo novinarji, ki izgubijo vso potrebno distanco do centrov moči in s tem prestopijo na stran posamičnih, zasebnih interesov, so nesprejemljiva, nedopustna in imajo za verodostojnost novinarske skupnosti in medije katastrofalne učinke«. Mediji so bili dolga leta tranzicije plen vsakokratne vladajoče politike, ki je skoznje uveljavljala svoje interese, tudi kadrovske, kar je pustilo globoke posledice v uredništvih, zato je razkriti incident le še vzrok več za popoln umik državnega vpliva prek lastništva medijev, še ugotavlja društvo.
Delavci Snage podprli direktorja Hajnška
»Zgrožen sem nad vsebino prisluhov bivšemu županu Kanglerju in lovkam njegove hobotnice. Glede na vsebino pa javno pozivam Ivana Hajnška, direktorja Snage, in Tanjo Vindiš Furman, direktorico Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada (JMSS), naj nemudoma odstopita kot direktorja,« je po petkovem razpletu sojenja Kanglerju na svojem profilu na facebooku zapisal mariborski župan Andrej Fištravec. Po njegovem mnenju omenjena »očitno ne izpolnjujeta niti najosnovnejših moralnih pogojev za vodenje tako pomembnih družb«.
Delavci Snage so na včerajšnjem zboru izglasovali podporo direktorju Ivanu Hajnšku. S tem so se odzvali na poziv župana Andreja Fištravca, naj Hajnšek odstopi. Župan pa je napovedal, da bo zahteval menjave v nadzornem svetu Snage. Podjetje ima šestčlanski nadzorni svet, v katerem so štirje predstavniki občin (od tega trije mariborske občine, ki je 94,5-odstotna lastnica), dva pa zaposelnih. Predsednik nadzornega sveta je zdaj Miha Glavič, sicer namestnik direktorice JMSS Tanje Vindiš Furman. Omenjena včeraj nista bila dosegljiva za izjave.
