Novo smučišče 2864 pred prvo oviro

Boštjana Čokla iz podjetja MPM Engineering, ki nad Bohinjsko Bistrico do konca prihodnjega leta načrtuje od 25 do 30 milijonov evrov vredno ureditev največjega slovenskega smučišča, skrbi, da načrta ne bodo mogli uresničiti v predvidenih rokih.

Objavljeno
22. februar 2011 10.32
Blaž Račič, Jesenice
Blaž Račič, Jesenice
Bohinjska Bistrica – Največja težava je, da občina Bohinj še nima sprejetega občinskega prostorskega načrta, po starih, a še veljavnih občinskih prostorskih predpisih, pa celotne zamisli ne bi mogli uresničiti. Po najbolj optimističnem scenariju bi nove prostorske podlage lahko sprejeli v enem letu.

Pobudo županov gorenjskih občin, da bi za velike naložbe spremenili zakon o načrtovanju prostora tako, da bi omogočil spremembo občinskih prostorskih aktov pred sprejetjem novega občinskega prostorskega načrta (OPN), na ministrstvu za okolje in prostor zavračajo: »Spremembe zakona o prostorskem načrtovanju v smislu ponovnega omogočanja postopkov sprememb in dopolnitev veljavnih planskih aktov niso predvidene.« Pojasnili so, da lahko samo strokovno utemeljen in celovit strateški koncept prinese kakovostne rešitve za urejanje prostore, ki morajo temeljiti na paradigmi trajnostnega prostorskega razvoja.

Boštjana Čokla odgovor ministrstva ni presenetil, zato bodo proučili, ali imajo še katero drugo možnost, da bi smučišče kljub vsemu zgradili v načrtovanem roku. Če druge možnosti ne bo, bodo projekt prestavili za nekaj časa ali pa se ga bodo lotili po delih, je povedal Čokl in opozoril, da se z dolgotrajnim čakanjem na nove občinske prostorske akte (nanje čakajo v številnih slovenskih občinah) ustavlja razvoj Slovenije. Investitorji ne čakajo, je dejal. Bohinjski župan Franc Kramar je povedal, da bodo še proučili, ali obstoječi prostorski akti, ki že določajo pogoje za smučišče Kobla, vsaj deloma lahko uporabijo za urejanje novega smučišča.

Občinski prostorski načrt 
tik pred javno razgrnitvijo

Novi občinski prostorski načrt, ki so ga že pripravili, je tik pred javno razgrnitvijo, je dejal župan, ki upa, da v nadaljevanju postopka ne bodo imeli težav pri pridobivanju mnenj in soglasij 27 soglasjedajalcev, med katerimi so različne državne ustanove. Če bi vsi organi izpolnjevali predpisane roke za izdajo soglasij, bi nov OPN lahko dobili v enem letu. Izkušnje kažejo, da na mnenja čakajo tudi več mesecev, zato je Kramar prepričan, da bo postopek trajal dlje kakor eno leto. Tako se država otepa dobrih investitorjev, je kritičen župan.

Očitke občin, da so postopki priprave OPN predolgi, na ministrstvu za okolje zavračajo s pojasnilom, da so posegi v prostor večinoma nepovratni in imajo lahko trajne posledice, zato jih je treba premišljeno načrtovati in umeščati. Pred slabim letom je na Jesenicah Damijan Urankar z ministrstva za okolje povedal, da zamude pri sprejetju OPN nastajajo tudi zaradi pomanjkanja kadrov. Lani je na ministrstvu za okolje na tem področju delalo sedem uradnikov, letos pa »približno 25«, so sporočili z ministrstva.

Trajanje priprave OPN je odvisno tudi od angažiranosti posamezne občine, so povedali na ministrstvu in še ugotovili, da se postopki priprave OPN pogosto vlečejo zaradi pomanjkljivo pripravljenih osnutkov ali zato, ker občine med postopkom spreminjajo in dopolnjujejo gradiva. Kljub temu menijo, da bodo v Bohinju (tako kot v drugih občinah na Gorenjskem) OPN dobili do konca letošnjega leta.