Ljubljana – Lansko leto se je v Sloveniji rodilo 20345 otrok, kar je 9,9 odstotka na tisoč prebivalcev. V primerjavi z letom 2015 se je sicer rodilo 296 otrok manj, a število novorojenih je višje kot pred več kot desetimi leti, kar je posledica »tempo efekta« – za otroka se odločajo ženske ob koncu rodne dobe. Povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka je vsako leto višja, a strokovnjaki poudarjajo, da ta zdaj ni več družbeno normirana.
Naravni prirast v Sloveniji je bil leta 2016 že enajsto leto zapored pozitiven: rodilo se je 656 prebivalcev več, kot jih je umrlo. Po podatkih statističnega urada (Surs) se je deveto leto zapored rodila generacija z več kot 20.000 otroki. Leta 2003 je število rojstev, denimo, znašalo 17321, leta 2006 pa se je rodilo 18.932 otrok. Nad 20.000 se je številka dvignila šele leta 2008.
Sociologinja dr. Alenka Švab s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, ki sodeluje v pripravi družinske politike in raziskavi življenjskih potekih, ugotavlja, da je nizka rodnost v zahodnih družbah tudi posledica odločitev za vse manj otrok in prelaganje odločitve za otroka na poznejša leta.
Reproduktivne odločitve
Vse pogosteje se določena življenjska obdobja podvajajo, poudarja Švabova. Nazoren primer so reorganizirane družine, ko si osebe spet ustvarijo družino pozneje v življenjskem poteku. Kljub primerjalno gledano nizki stopnji rodnosti v Sloveniji, je v zadnjih letih število rojstev višje kot pred desetletjem. Tak trend v Sloveniji je posledica tako imenovanega tempo efekta, ko so se za otroke odločale ženske, ki so odločitev prelagale na poznejša leta, proti koncu rodne dobe pa so se za otroka vendarle odločile. Ta trend najbrž ne bo trajal dolgo, omenja Švabova, saj se povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka še zvišuje.
V zadnjih letih so generacije žensk v reproduktivni dobi, v katero spadajo ženske v starosti od 15 do 49 let, vsako leto manjše, kažejo podatki Sursa. Povečuje se tudi povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka. Leta 2016 se je v enem letu dvignila za 0,01 odstotka in znašala 29,4 leta. Vse, ki so rodile leta 2016, pa so bile povprečno stare 30,9 leta. Od žensk, ki so rodile prvič, jih je bilo 43 odstotkov starih vsaj 30 let. A tako kot reproduktivne odločitve ljudi tudi starost matere ob rojstvu prvega otroka ni več družbeno normirana, opozarja Švabova. Na vse poznejša leta se pomika zaradi podaljševanja časa izobraževanja, serijske monogamije in različnih individualnih interesov.
Družinska politika
»Primerni ukrepi te politike omogočajo boljše usklajevanje dela in družine ter s tem verjetno pripomorejo k odločitvi za otroka, ki si ga bodoča starša želita. Najbrž se nihče ne bo odločil za otroka samo zaradi dostopne in subvencionirane predšolske vzgoje ali otroškega dodatka. Z družinsko politiko ne moremo zviševati celotne stopnje rodnosti.«
V določenem obdobju smo imeli eno najnižjih celotnih stopenj rodnosti kljub razviti družinski politiki, opozarja Stropnikova. »Vprašamo se lahko, ali ne bi bilo to obdobje zelo nizkih stopenj daljše oziroma ali ne bi bile celotne stopnje rodnosti nižje tudi v drugih letih, če ne bi imeli tako dobre in celovite družinske politike.« Po njenem mnenju so ukrepi te politike le olajšali odločanje za otroke, čeprav niso bili najpomembnejši dejavnik.
V Sloveniji je celotna stopnja rodnosti, to je povprečno število živorojenih otrok na eno žensko v rodni dobi, za leto 2016 znašala 1,58. Leta 2014 je bila Slovenija ena redkih držav, ki ji je globalna študija, objavljena v ameriški reviji Science, priporočala, naj spodbuja višjo rodnost, smo istega leta pisali v Delu. Rodnost pri nas je za obnavljanje prebivalstva premajhna. Študija je potrdila, da lahko rodnost, ki je nekoliko pod ravnjo 2,1 otroka na žensko, kolikor je potrebno za obnavljanje prebivalstva, pozitivno vpliva tudi na življenjsko raven.