NSi: od ljubezni pa vse do Boga

Kampanja: Stranka, ki od lanskega avgusta poudarja, da je sredinska, po vzoru večje sestre SDS po Sloveniji z veleplakati

Objavljeno
27. avgust 2020 21.06
Posodobljeno
28. avgust 2020 06.21
Oglasni prostor je poceni, kot že dolgo ne. To je izrabila tudi NSi ob kampanji ob svoji dvajsetletnici.
FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Ljubljana – V okviru kampanje bo NSi po državi razobesila sto veleplakatov. Na njih bo ob besedi »verjamem« zapisan po eden od štirih pojmov, ki najbolj identificirajo ljudi, ki jim je NSi blizu, napovedujejo v stranki. Pred letom dni so začeli poudarjati svojo sredinskost, lani avgusta je NSi imela v javnomnenjski anketi 6,7-odstotno podporo. V zadnjih dveh javnomnenjskih poizvedbah Mediane za Delo je ta padla na 3 oziroma 4 odstotke. Je bila odločitev za sredino torej napačna?

Sto veleplakatov po državi je NSi umestila v sklop praznovanja dvajsete obletnice. Z velikih reklamnih panojev bodo sporočili, da verjamejo v Boga, ljubezen, dobro in različnost. Aktualna kampanja seveda odmeva tudi na družbenih omrežjih, kjer marsikdo ocenjuje, da izbor pojmov kaže, da NSi spada v politično desnico, ne na sredino.

Bog, ljubezen, dobro in različnost so pojmi, ki najbolj identificirajo ljudi, ki jim je NSi blizu, pojasnjujejo v stranki.




Plakatne akcije so sicer bolj značilne za SDS, ki podpornike tudi tako ohranja v »stalni kondiciji«; največja koalicijska stranka je preplavila Slovenijo s plakati na primer tudi med epidemijo in z njimi opozarjala na nevarnost bolezni covid-19 ter se zahvalila za uspešen spopad z novim koronavirusom.


image
FOTO: Jože Suhadolnik/Delo


NSi osamljena


»Oglasni prostor je te dni poceni, kot že dolgo ne, in škoda bi ga bilo ne izkoristiti,« je prepričan Dejan Verčič, profesor na fakulteti za družbene vede in partner v družbi Herman & partnerji. Kampanja NSi se mu zdi posrečena, saj izraža strankino vrednotno bistvo.



»NSi je sodobna krščanskodemokratska stranka, ki zdaj skoraj sama vztraja na sredini razdeljenega slovenskega političnega prostora. SDS se razteza od sredine pa skoraj do desne skrajnosti, SD z manj uspeha poskuša enako na levi. Tretjim tako ne ostane drugega, kot da opozarjajo nase in čakajo na drugačne čase, ko čustveni naboj imena Janez Janša ne bo več poganjal slovenskega političnega kolesja. Ker NSi pripada družini političnih strank, ki v Evropi tvorijo večino, njen čas šele prihaja. Ker verjamejo, se jim ne mudi,« je prepričan.

Po Verčičevi oceni so tradicionalne pripadnosti tej ali oni politični opciji pravzaprav izginile in državljani se vse bolj obnašamo kot kupci, nezvesti znamkam in trgovcem. »Kdor nas hoče dobiti, se mora za nas potruditi. Vsaj za večino. V tej luči je treba razumeti jumbo plakate najprej stranke SDS in zdaj še NSi. Pa tudi v luči tega, da tradicionalne stranke razumejo pomen tradicionalnih oblik komuniciranja in ne padajo na sprotne modne muhe ter ob obrazih ponujajo tudi vsebine,« sklene.

Lanska objava o sredinskosti NSi je takoj naletela na odzive v političnem prostoru – napadi so prišli tako z leve kot z desne. Na novem političnem zemljevidu, ki ga želimo uveljaviti, je tedaj poudarjal Matej Tonin, predsednik NSi, šteje predvsem odnos do prihodnosti. Odločitev za pozicioniranje v sredini naj bi bila pravilna predvsem zato, ker Slovenija potrebuje normalno stranko, ki je vključevalna.