Tiskane izdaje
Ljubljana – Na številnih področjih so pristojni začeli uresničevati naša dolgoletna priporočila, je na predstavitvi poročila največjih kršitev v preteklem letu izpostavila varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer.
Revščina, neurejena delovnopravna in družinska zakonodaja kljub temu ostajajo osrednje težave na področju varstva človekovih pravic pri nas.
Vodenje državnih institucij je velikokrat neustrezno in prepočasno, predvsem pa ni vedno v največjo korist še posebno tistih ljudi, ki so na socialnem robu, je povedala varuhinja Vlasta Nussdorfer.
V preteklem letu so v obravnavo prejeli več kot tri tisoč pobud, od tega več kot petsto s področja sodnih in policijskih postopkov. Število zadev v obravnavi se je v primerjavi z lanskim letom najbolj, za 47 primerov, povečalo na področju pravic otrok. Kršitve so ugotovili v 13,1 odstotka vseh obravnav, kar je primerljivo s sorodnimi institucijami v Evropi.
Delo infografika.
Zakonske rešitve v pravosodju
Delo varuhinje v preteklem letu so med drugim zaznamovali pozivi k ureditvi družinske zakonodaje zaradi odmevne zgodbe koroških dečkov, prejšnji mesec pa tudi zahteva za oceno ustavnosti člena zakona o tujcih.
Med največjimi uspehi je Nussdorferjeva izpostavila ustavno zahtevo, s katero so dosegli subvencioniranje občin za socialno šibkejše prebivalce, ki živijo v tržnih in hišniških stanovanjih. Prav tako mora država samozaposlenim, ki so velikokrat ena najbolj ranljivih skupin, obračunati dejanski prihodek pri prošnji za socialna sredstva namesto fiktivnega, ki ga marsikateri podjetnik do sedaj ni dosegel. Vlada je sprejela novelo zakona o preprečevanju nasilja, priporočila Varuha pa je v upoštevalo tudi ministrstvo za pravosodje pri položaju žrtev kaznivih dejanj in javnem snemanju sodnih obravnav.
Delo infografika.
Več pozornosti okolju
Kljub temu ostajajo neurejena številna področja. Med najbolj občutljivimi je revščina, s katero se pri Varuhu soočajo skoraj na vsakem področju dela, tudi kot posledici kršitev pravic delavcev. Nekatere inšpekcijske službe bi morali nujno kadrovsko okrepiti, meni Nussdorferjeva: »Ne moremo dopustiti, da le 40 delovnih inšpektorjev nadzira 200.000 pravnih oseb. To je za kršitelje predpisov idealno, saj se zavedajo, da jih zaradi premajhnega števila inšpektorjev ne bodo odkrili.«
Veliko izzivov je še vedno na področju migrantske politike, še posebej pri integraciji beguncev in prosilcev za mednarodno zaščito ter zagotovitvi nastanitev tistim z že podeljenim statusom.
Varuhinja je izpostavila tudi neprimerne bivalne pogoje in pomanjkanje vode v romskih naseljih ter prepočasno vključevanje romskih otrok v družbo. Več pozornosti bi morali nameniti še okoljski problematiki, meni varuhinja: »Čezmerno obremenjevanje in onesnaževanje vodnih virov, slabšanje zemlje in kakovosti vode je do vseh prihodnjih generacij nepravično.«
Proti molku in pasivnosti
Nussdorferjeva pričakuje, da bo nova zdravstvena zakonodaja, ki je še vedno ni, zagotovila dostopno zdravstvo tudi najbolj ranljivim skupinam. Nujno bi morali urediti urgentne pedopsihiatrične službe, zakonsko določiti opravljanje psihoterapevtskih storitev in sprejeti zakon o dolgotrajni oskrbi, je povedala.
Učinkovitost Varuha ni odvisna od števila prejetih pobud, ampak predvsem od razvitosti demokratičnih odnosov v družbi in odgovornosti nosilcev javnih funkcij: »Varuh lahko učinkovito deluje le v okolju, kjer je vlada pripravljena odpravljati kršitve in pomanjkljivosti pri varovanju človekovih pravic.«
Zavedati se moramo še, da dosežene pravice niso dosežene za vedno, je bila še kritična. Nikakor ne smemo dovoliti zmanjševanja že pridobljenih pravic, z molkom ali pasivnostjo pa bi po njenih besedah storili prav to.
