Tiskane izdaje
Peticijo je sicer zasledila na družabnih omrežjih že ob nastanku in jo zaznala kot jasen glas skupine posameznikov. Takšno angažiranost podpisnikov razume kot pravico javnosti do svobodnega izražanja mnenj, se pa zelo čudi pozivu k odstopu. Od družbeno aktivne civilne družbe namreč pričakuje poznavanje položaja institucije varuha človekovih pravic, ki je pri svojem delu neodvisen in samostojen. »Po zakonu je lahko varuh predčasno razrešen samo, če to sam zahteva, če je obsojen za kaznivo dejanje s kaznijo odvzema prostosti ali zaradi trajne izgube delovne zmožnosti za opravljanje svoje funkcije,« opozarja.
Zahtevo po odstopu varuhinja zato »razume kot nedopusten pritisk na njeno delo in delo samostojne in neodvisne institucije«. Pri tem dodaja, da bo odločitev o tem, ali bo vložila zahtevo za oceno ustavnosti novele zakona o tujcih, povsem enaka, kot bi bila brez pritiskov.
Sicer pa navaja, da je varuh do zdaj vložil že 29 zahtev za oceno ustavnosti različnih zakonov. Med drugim je že pred nastopom mandata Nussdorferjeve pred ustavnim sodiščem izpodbijal zakon o mednarodni zaščiti.
»S problematiko migracij, tujcev, beguncev oziroma prosilcev za mednarodno zaščito se varuh vseskozi aktivno ukvarja, kar je mogoče kadarkoli preveriti na njegovi spletni strani, v letnih poročilih in poročilih državnega preventivnega mehanizma. Očitke o pasivnosti in celo o 'kolaboraciji s slabo vlado' je zato mogoče povezati le s pomanjkljivim poznavanjem dela varuha,« so iz sporočila za javnost še povzeli na STA.
