NVO dober vtis iz Strasbourga o izbrisanih ni prepričal

Matevž Krivic: Vse je odvisno od PS in SD, ali bosta pritisnili na notranjega ministra Gregorja Viranta.

Objavljeno
27. september 2013 17.26
ima/TODOROVIC 9
Ni. Č., Delo.si, STA
Ni. Č., Delo.si, STA
Ljubljana - Organizacije, ki spremljajo reševanje problematike izbrisanih, opozarjajo, da je dober vtis na odboru namestnikov ministrov, ki ga je dobil minister za notranje zadeve Gregor Virant ob razpravi o izbrisanih, verjetno posledica dejstva, da je zakon o odškodninah že v proceduri v DZ, ne pa tudi na njegovo vsebino, s katero se sami ne strinjajo.

Vodja Civilne iniciative izbrisanih aktivistov Aleksandar Todorović pravi, da gre pri navedbi, da je odbor namestnikov ministrov pozdravil sprejemanje zakona o odškodninski shemi za izbrisane za Virantove navedbe, v iskrenost katerih dvomi. Dvomi tudi, da na zasedanju ni bilo izpostavljeno vprašanje višine odškodnin.

»Praksa evropskih sodišč je namreč znana, in sicer da se odškodnina odmeri v višini 40 do 50 odstotkov od odškodnine iz pilotne tožbe,« pravi. Dodaja še, da se sicer v ozadju dogaja veliko, za kar javnost ne ve, saj je krog ljudi in organizacij, ki se bori za izbrisane, zelo močen.

Organizacije izbrisanih se do dogajanja v Strasbourgu še niso opredelile, nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic, ki sodeluje z Društvom izbrisanih prebivalcev Slovenije (DIPS), pa opozarja, da se odbor namestnikov ministrov v tej zadevi očitno omejuje na postopek, oceno vsebinskih vprašanj pa prepušča sodišču. »Najbrž je tako tudi prav. Če bodo Viranta in vlado zavedle te 'proceduralne pohvale', naj si sami pripišejo odgovornost za posledice,« ob tem dodaja.

Katarina Vučko z Mirovnega inštituta predvideva, da je odbor sprejemanje zakona o odškodninski shemi najverjetneje pozdravil, ker pomeni korak v smeri izvršitve sodbe evropskega sodišča, s katero sicer Slovenija zamuja.

Tudi v Amnesty international Slovenija (AIS) ocenjujejo, da je šlo zgolj za nek splošen, političen izraz priznanja, da se je proces začel, ne pa za vsebinske potrditve ukrepov - še posebej zato, ker vsebina predloga nikakor ne bo mogla odpraviti posledic izbrisa. »Iskreno pa dvomimo, da bi Svet Evrope kot svetilnik prava človekovih pravic pozdravljal kateri koli ukrep, ki bi bil sprejet mimo potreb, volje ter strinjanja žrtev kršitev človekovih pravic,« je za STA navedel Blaž Kovač iz AIS.

Ob tem opozarja, da diskusije in zaključki odbora formalnega ali vsebinskega vpliva na odločanje Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) nimajo.

Odbor je Sloveniji sicer podal tudi priporočilo, naj Slovenija pri nadaljnji obravnavi zakona posebno pozornost posveti pripravi ustrezne rešitve za tiste upravičence, ki so oddali vlogo za državljanstvo ali dovoljenje za stalno prebivanje, a so jim to zavrnili. Krivic pravi, da očitno celo v Strasbourgu vidijo nekatere absurde zakonske ureditve tega vprašanja pri nas.

Krivic, Kovač in Vučkova ob tem opozarjajo predvsem na dejstvo, da predlagani zakon odškodnine predvideva le za ozek krog upravičencev, medtem ko bi bilo treba vsem izbrisanim zagotoviti možnost dostopa do celega spektra ukrepov odprave krivic.

Todoroviću se zdi omenjeno priporočilo smiselno, saj so veliko tistim, ki so oddali vlogo za ureditev statusa, vlogo zavrnili, s tem pa tudi odškodnina. Na vprašanje, ali ni logično, da do odškodnine niso upravičeni tisti, ki ne izpolnjujejo pogojev, pa odgovarja, da je to na prvi pogled smiselno, a opozarja, da so mnogim vloge zavrnili iz povsem birokratskih razlogov.

V AIS tako zahtevajo odpravo te sramotne kršitve človekovih pravic skupaj s posledicami. Ob tem še vedno upajo, da je političen dogovor z izbrisanimi vedno možen. »Zavedati pa se je treba, da so - verjetno tudi zaradi pomanjkanja dogovora - že podali nove tožbe na ESČP, v katere je po naših informacijah zagotovo vključenih 645 izbrisanih,« so izpostavili v AIS.

Na vprašanje, ali je še kaj prostora za dogovor z izbrisanimi glede zakona, Todorović odgovarja, da je možnost za to že zamujena. Poleg tega poudarja, da so bili izbrisani že do zdaj k pogovorom povabljeni šele, ko je bil zakon že pripravljen. Dodaja še, da je levica pri tem zakonu pokazala, da je levica le navidezno.

Krivic pa pojasnjuje, da so Virantu že 27. maja sporočili svoje predloge v sedmih glavnih točkah. Kljub obljubi nanje ni nikoli odgovoril - pred poslanci se je celo delal, kot da jih ne pozna. Po mnenju Krivica je vse odvisno od PS in SD, ali bosta pritisnili nanj.