O družinskih zadevah po skrajšanem postopku

Ljubljana - Vlada je na današnji seji za obravnavo v DZ po skrajšanem postopku pripravila predlog novele zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Predlog novele razširja pravico do krajšega delovnega časa zaradi starševstva tudi na starše, ki so samozaposleni, je po seji vlade pojasnil minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič.

Ti starši bodo po novem pridobili pravico do plačila prispevkov za socialno varnost do tretjega leta otrokove starosti. Poleg tega predlog novele zakona pravico razširja še na enega od staršev, ki neguje in varuje dva otroka, in sicer do šestega leta starosti starejšega otroka.

Po novem naj bi imel pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek tudi eden od staršev, ki neguje in varuje dva ali več otrok z zmerno oziroma težjo motnjo v duševnem razvoju ali z zmerno oziroma težjo gibalno oviranostjo. Po dozdajšnji ureditvi ima to pravico samo eden od staršev v primeru nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranostjo.

Višji dodatki za veliko družino

Uveljavljanje pravice do dodatka za veliko družino ne bo več datumsko omejeno, določajo pa se tudi višji zneski. Dodatek za družino s tremi otroki znaša 81.910 tolarjev, dodatek za družino s štirimi ali več otroki pa po predlogu znaša 100.000 tolarjev. Predlagan je torej višji znesek dodatka za veliko družino (sedanji znesek je 81.910 tolarjev) za družine s štirimi in več otroki.

Predlog novele uvaja spremembo pri pogojih za pridobitev otroškega dodatka, in sicer samo pogoj prebivališča (ne pa pogoj stalnega prebivališča), predlaga pa se tudi črtanje pogoja dodiplomskega študija za pridobitev otroškega dodatka, kar pomeni uskladitev z bolonjsko deklaracijo.

Spremembe pri očetovskem dopustu

Predlog uvaja nekoliko drugačen način koriščenja plačanega očetovskega dopusta. Oče naj bi po novem izrabil očetovski dopust do dopolnjenega šestega meseca otrokove starosti v trajanju najmanj 15 dni v obliki polne odsotnosti z dela (sedaj veljavna ureditev določa, da mora plačani očetovski dopust izkoristiti do konca porodniškega dopusta matere, ki traja 105 dni, mati pa ga nastopi 28 dni pred predvidenim datumom poroda). Oče nima pravice do izrabe tega dela dopusta, če koristi porodniški dopust. Pravica do očetovskega dopusta pa se po predlogu novele lahko prenese samo do tretjega leta starosti otroka, ne pa do osmega leta starosti, kot predvideva veljavni zakon.

Predlog uvaja spremembo pri delu dopusta za nego in varstvo otroka, ki se v trajanju največ 75 dni lahko prenese in izrabi najdlje do osmega leta starosti otroka. Toda na ministrstvu poudarjajo, da otrok potrebuje posebej v prvih treh letih starosti posebno nego, varstvo in skrb, zato se po predlogu novele zakona največ 75 dni lahko prenese in izrabi samo do tretjega leta starosti otroka.

Predlog predvideva ukinitev pravice do dobroimetja za neizkoriščen del dopusta za nego in varstvo otroka. Na ministrstvu namreč poudarjajo, da otrok prav v najzgodnejšem obdobju življenja najbolj potrebuje ob sebi enega od staršev.

Zaradi razširitve pravice plačila prispevkov za delo s krajšim delovnim časom zaradi starševstva tudi za starše, ki imajo status kmetov ali samostojnih podjetnikov, je načrtovana dodatna poraba v višini 51 milijonov tolarjev letno. Ocenjuje se, da se bo za uveljavljanje te pravice odločilo približno 250 upravičencev. Znesek povprečnega prispevka za upravičenca bo v višini približno 17.000 tolarjev mesečno.

Zaradi podaljšanja obdobja, do katerega imajo starši pravico delati krajši delovni čas zaradi starševstva, se načrtuje dodatna poraba v višini 132,6 milijona tolarjev letno. Na ministrstvu ocenjujejo, da bo približno 650 takih upravičencev, ki se bo odločilo za uveljavljanje te pravice za daljše časovno obdobje. Višina plačila povprečnih prispevkov iz tega naslova naj bi znašala približno 17.000 tolarjev mesečno.

Zaradi povišanja dodatka za veliko družino, ki ima štiri ali več otrok, na 100.000 tolarjev, se načrtuje dodatna poraba v višini 110,2 milijona tolarjev letno. Po ocenah bo tovrstno pravico uveljavljalo približno 6000 družin s štirimi ali več otroki.

Nekateri ukrepi, ki gredo v smer zagotavljanja večje rodnosti, bodo vključeni tudi v novelo zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in v novelo zakona o socialnem varstvu, je dejal Drobnič. Oba predloga novel sta resorno povsem usklajena in ministri niso imeli pripomb, vendar pa ju želijo še enkrat predstaviti socialnim partnerjem na Ekonomsko socialnem svetu, je dejal Drobnič.

Vlada predlaga preložitev odločanje o zakonu o zdravilih

Vlada je državnemu zboru predlagala, naj za danes predvideno končno odločanje o zakonu o zdravilih preloži. O tem postopkovnem predlogu naj bi državni zbor odločil še danes, v okviru potekajočega rednega zasedanja.

Ker so bili v drugi obravnavi sprejeti amandmaji, ki so povzročili večjo neusklajenost med posameznimi členi, hkrati pa so zaradi njih nekatera področja nepopolno urejena, mora vlada celovito pregledati zakonsko besedilo in pripraviti ustrezna dopolnila, je v predlogu za preložitev končnega glasovanja o zakonu zapisal vršilec dolžnosti generalnega sekretarja vlade Božo Predalič. Za to pa je, predvsem zaradi potrebnega usklajevanja z vsemi ustreznimi organi in organizacijami, potreben nekoliko daljši čas, je še pojasnil Predalič.

Državni zbor je 31. januarja, kot je znano, na predlog opozicijske LDS ob drugi obravnavi iz zakona proti pričakovanjem črtal rešitve, ki govori o medsebojno primerljivih zdravilih. Gre za določbo, ki je sprožila največ pomislekov v javnosti, zlasti v društvih bolnikov in zdravniški zbornici, ter grožnje z referendumom. Črtana določba je prinašala domnevno sporno razvrščanje medsebojno primerljivih zdravil, s katerim bi lahko prizadeli kronične bolnike, ki bi nosili predvsem finančne posledice.

Kot je znano, je minister za zdravje Andrej Bručan 31. januarja po koncu druge obravnave na plenarni seji državnemu zboru predlagal, naj na tej seji opravijo še tretjo obravnavo tega zakona "in potem seveda z glasovanjem pač zaključimo to razpravo in tudi potreben potek sprejemanja zakona".

Parlamentarna večina je takrat pred začetkom glasovanja o dopolnilih zavrnila predlog poslanske skupine LDS, da bi odločanje o zakonu o zdravilih preložili na eno naslednjih sej državnega zbora. V tem času bi si stranke in vlada vzeli čas za premislek, saj rešitve sprožajo številne pomisleke, poleg tega pa so že napovedane referendumske pobude, je takrat pojasnil Ljubo Germič (LDS).