O elektrarnah na Muri še nič znanega

Pri Veržeju dokončujejo še zadnji sonaravni objekt za izboljšanje naravnega stanja reke Mure. Gradnja druge drče nad Babičevim mlinom je eden zadnjih sonaravnih ukrepov, ki so jih v okviru projekta Biomura v zadnjih treh letih izvedli med obmurskimi vasmi Bunčani, Dokležovje, Ižakovci, Krapje in Melinci za izboljšanje stanja reke.

Objavljeno
22. februar 2011 17.59
Jože Pojbič, Murska Sobota
Jože Pojbič, Murska Sobota
Veržej – Gradbinci Vodnogospodarskega podjetja Mura v strugi Mure nad Babičevim mlinom v Veržeju dokončujejo zadnjega od sonaravnih ukrepov za izboljšanje stanja reke – drčo, ki bo v prihodnje preprečevala poglabljanje rečnega dna in zagotovila nekoliko višji vodostaj. S tem gre h koncu petletni projekt za povečanje biodiverzitete reke Mure Biomura, ki ga skupaj s partnerji izvaja republiški inštitut za vode in ki bo pokazal, da je mogoče težave, kot so poglabljanje dna, upadanje podtalnice in izginjanje naravnih biotopov, odpraviti brez velikih in drastičnih posegov, kot je, denimo, načrtovana gradnja osmih hidroelektrarn na Muri.

V zadnjih treh letih so na 8,3 kilometra rečnega toka med obmurskimi vasmi Bunčani, Dokležovje, Ižakovci, Krapje in Melinci zgradili dve drči, na dveh mestih so razdrli brežne utrditve in s tem pripravili teren za razširitev rečne struge, poglobili in obnovili so stranski rokav, ki se izliva v Besnico, in opravili še nekaj drugih posegov za izboljšanje naravnega stanja reke. Projekt bo končan spomladi prihodnje leto, po besedah vodje Lidije Globevnik pa se je že zdaj med ljudmi »prijelo« prepričanje, da je Mura lahko koristna tudi za kaj drugega kakor samo za pridobivanje energije.

Medtem se v Dravskih elektrarnah Maribor (DEM), ki so konec leta 2005 od vlade dobile koncesijo za energetsko izrabo Mure oziroma gradnjo osmih elektrarn, še vedno ukvarjajo s pripravami na njihovo gradnjo, prav tako še nimajo podpisane niti koncesijske pogodbe za uresničitev teh načrtov. Po besedah vodje projekta Igorja Čuša postopki umeščanja objektov v prostor zamujajo, ker zamuja sprejetje nacionalnega energetskega programa, še naprej pa proučujejo vplive morebitne gradnje elektrarn na okolje in s svojimi načrti seznanjajo lokalne skupnosti.

Z ministrstva za okolje in prostor so nam na vprašanje, zakaj koncesijska pogodba še ni podpisana, čeprav so lani v DEM podpis napovedovali za konec lanskega ali začetek letošnjega leta, odgovorili, da je vlada konec leta 2005 res izdala uredbo o koncesiji, z odločbo pa februarja 2006 za koncesionarja izbrala DEM. DEM bi z vlado moral koncesijsko pogodbo podpisati v 18 mesecih, vendar se to ni zgodilo.

Maja 2008 je DEM zaprosil ministrstvo za podaljšanje roka, in to je rok podaljšalo do konca leta, avgusta istega leta pa je DEM znova zaprosil za podaljšanje roka za novih 18 mesecev (do 30. junija 2010). »Na to prošnjo ministrstvo ni odgovorilo, zato nam ni znano, na podlagi česa DEM in HES v svojih dokumentih načrtujeta podpis koncesijske pogodbe za konec prejšnjega leta oziroma v začetku tega leta.«

V DEM na to odgovarjajo, da bo najprej treba določiti pogoje gradnje elektrarn in rabe Mure za energetske namene (tudi v nacionalnem energetskem programu in državnem prostorskem načrtu, v katerem bodo obravnavane možne različice), na podlagi katerih bo mogoče podpisati koncesijsko pogodbo, ki mora vsebovati natančno opredeljene pogoje in obveznosti.

Dosedanje študije so na primer pokazale, da veriga povezanih elektrarn, kot jih predvideva uredba iz leta 2005, ni primerna, zato bo treba nove možnosti z upoštevanjem vseh omejitev poiskati v postopku sprejetja nacionalnega energetskega programa (NEP) in državnega prostorskega načrta. Podpis koncesijske pogodbe so v DEM za konec lanskega leta napovedovali, ker bi v tem času NEP skupaj z nekaterimi pogoji za gradnjo elektrarn že moral biti sprejet.