O nezakonitem premoženju poslanci še enkrat

Nezakonito pridobljeno lastnino je treba odvzeti

Prvotni cilj tega zakona je preprečevanje pridobivanja in uporabe nezakonito pridobljenega premoženja, ki ga je treba osebam tudi odvzeti. Za nezakonito pridobljene se štejejo tiste, za katere se ob sumu storitve kaznivih dejanj ne more izkazati zakonitost izvora premoženja. Po današnji 159. dopisni seji vlade so na svoji strani zapisali: »Postopek odvzema premoženja ni povezan s kazenskim postopkom in teče 'proti premoženju nezakonitega izvora', in ker je bilo dejanje, s katerim je bilo premoženje pridobljeno, nezakonito že v času pridobitve, tudi ne moremo govoriti o kršitvi domneve nedolžnosti in o kršitvi ustavne pravice do lastnine.«

Preiskava ob sumu kataloških kaznivih dejanj

Vlada je zavrnila tudi trditev DS, da zakon nesorazmerno v primerjavi z drugimi kaznivimi dejanji kriminalizira gospodarsko dejavnost, ker terja finančno preiskavo v zvezi z vsemi dejanji zoper gospodarstvo. Na očitke odgovarjajo, da ne gre kriminaliziranje dejavnosti, ampak le za postopke finančne preiskave, ki jih bodo pristojni organi uporabili, ko bo prišlo do suma storitve enega izmed kataloških kaznivih dejanj in ko bo hkrati podan sum nezakonito pridobljenega premoženja. Za kataloška kazniva dejanja veljajo tista, za katera se sme izreči kazen treh ali več let zapora.

DZ naj ponovno podpre zakon

Vlada zavrača tudi trditev, da je po ZOPNI celotno premoženje, ki ga je ustvaril posameznik pridobljeno na nezakonit način in s kaznivimi dejanji. Po tem zakonu se domneva, »da premoženje ni bilo pridobljeno iz zakonitih dohodkov, če je podano očitno nesorazmerje med njegovim obsegom in dohodki, zmanjšanimi za davke in prispevke, ki jih je oseba iz prejšnjega odstavka plačala v obdobju, v katerem je bilo premoženje pridobljeno«.

Vlada je tako predlagala državnemu zboru (DZ), da v ponovnem odločanju o ZOPNI zakon podpre. Ocenili so tudi, da je zakon ustrezno usklajen z vidika sorazmernosti.