Ljubljana – V Evropi in tudi na Slovenskem zahtevajo največji bolezenski davek srčno-žilna obolenja, tik za njimi so rakave bolezni. Teh je več kot sto, pojavijo pa se lahko v vseh tkivih in organih človeškega organizma. Breme, sešteto v nemalokrat težkem prebolevanju bolezni, zmanjšani kakovosti življenja in zgodnji umrljivosti, zadnja leta izrazito narašča. Po drugi strani pa statistične ocene in izkušnje sodobne medicine kažejo, da je z ustrezno zaščito oziroma zdravim življenjskim slogom pojavnost raka mogoče zmanjšati tudi za 30 odstotkov.
Slovenski teden boja proti raku – začel se je danes – je zato letos posvečen ozaveščanju o zaščiti pred nalezljivimi boleznimi, ki lahko povzročijo raka. Predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku prof. dr. Maja Primic Žakelj pri tem opozarja na osnovni cilj, ki ga s svojim zdaj že 40-letnim poslanstvom želi doseči zveza: »Da v Sloveniji nihče ne bi zbolel oziroma umrl za rakom zaradi lastne nevednosti ali zaradi brezbrižnosti družbe.«
Ukrepi za zaščito
Po svetu se danes zaradi trajnih okužb z virusi, bakterijami ali paraziti (na jetrih, materničnem vratu, želodcu, limfatičnem tkivu ali sečnem mehurju) razvije približno 18 odstotkov rakov; v EU je to število nekoliko nižje (okrog deset odstotkov). »K zaščiti pred nastankom teh rakov lahko pripomore cepljenje proti okužbi, če je to na voljo, ali pa pravočasno in učinkovito zdravljenje teh okužb,« je poudarila dr. Primic-Žakljeva, ki pri Onkološkem inštitutu (OI) Ljubljana vodi epidemiologijo in državni register raka.
Med omenjenimi povzročitelji trajnih okužb so tudi humani papiloma virusi (HPV), med katerimi je približno 15 vrst takšnih, ki predstavljajo zelo resno grožnjo zdravju. Virusi iz te skupine lahko okužijo celice materničnega vratu, kar je praviloma ozdravljivo; če pa okužba ne izgine, povzroči predrakave spremembe, iz katerih se lahko razvije rak materničnega vratu.
Cepljenje proti okužbi s HPV
Zdaj mineva poldrugo leto od uvedbe prostovoljnega brezplačnega cepljenja šestošolk proti okužbi s HPV. Podatki kažejo, da je odzivnost staršev na tovrstno zaščito njihovih hčera po Sloveniji zelo različna, na splošno pa premajhna.
»Cepivo je varno in učinkovito,« opozarjajo pri zvezi, ki je ob tednu boja proti raku izdala tudi zloženko ABC o HPV, s katero želijo spodbuditi boljši odziv na zaščitno cepljenje. To lahko – skupaj z rednimi ginekološkimi pregledi in odvzemi brisov materničnega vratu – dodatno pripomore k zmanjševanju obolevnosti za rakom materničnega vratu.
Več, a še premalo pospeševalnikov
Tudi generalna direktorica Ana Žličar in strokovni direktor OI prof. dr. Janez Žgajnar opozarjata na pomen celovitega boja proti raku, ki v njihovi ustanovi s pomočjo najsodobnejših pristopov in terapij poteka iz dneva v dan.
Do konca leta bo, denimo, v sklopu OI (na radioterapiji) delovalo osem linearnih pospeševalnikov – največ v zgodovini Slovenije, a še vedno ne blizu idealne »pokritosti« z 12 tovrstnimi aparaturami, kolikor bi jih morala imeti dvomilijonska država.
Lani so zagotovili tudi centralno pripravo citostatikov, kar v praksi po Žgajnarjevih besedah predstavlja izjemno velik skok v varnosti in kakovosti priprave citostatikov, doseganje veliko večje varčnosti pa tudi lažjega nadzora tako nad kakovostjo kot nad porabo citostatikov.