Tiskane izdaje
Gre za novelo zakona o odvetništvu, ki ga je državni zbor sprejel pred slabima dvema tednoma. Prejšnji petek so poslanci SDS in SLS vložili zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o tem zakonu, v torek pa so poslanci vladne koalicije predlagali, naj državni zbor od ustavnega sodišča zahteva presojo o tem, ali bi zahtevani referendum imel neustavne posledice.
Predlagatelji referenduma iz vrst opozicije nasprotujejo določilom novele zakona, s katerimi je bila pristojnost odločanja o višini odvetniških tarif prenesena nazaj na odvetniško zbornico - ob soglasju ministra, češ da bo to podražilo odvetniške storitve. S tem je ta novela zakona odpravila novost, ki jo je prinesla predhodna, leta 2008 sprejeta novela zakona, po avtorju imenovana tudi Šturmov zakon.
Predlagatelji presoje na ustavnem sodišču pa opozarjajo na posledice referenduma. Sedaj veljavni, Šturmov zakon je namreč povzročil težave z brezplačno pravno pomočjo in z zastopanjem po uradni dolžnosti, ki od začetka leta 2009 nista več obveznost odvetnikov. Po mnenju predlagateljev letošnja novela zakona odpravlja pravne praznine, ki jih je prinesel Šturmov zakon in izboljšuje pravno varnost ljudi. Ker zaradi predlaganega referenduma še ni stopila v veljavo, že nastajajo neustavne posledice: odvetniki odstopajo s seznamov tistih, ki nudijo brezplačno pravno pomoč in zastopajo po uradni dolžnosti, upravičenci pa ostajajo brez odvetniške pomoči. Zaradi tega se tudi lahko zgodi, da obtoženi za hujša kazniva dejanja, za katera je po kazenskem zakoniku zastopanje po odvetniku obvezno, ne bodo obravnavani na sodišču in ne bodo v priporu.
Branko Grims (SDS) je v imenu predlagateljev refereduma ocenil, da je sedanja oblast s sprejetjem letošnje, Zalarjeve novele ravnala v korist ozke skupine in v škodo vseh državljanov. Opozoril je še na to, da ustavno sodišče ne bo odločalo le o posledicah na področju odvetništva, ampak tudi o pravici do referenduma.
Minister za pravosodje Aleš Zalar je zavrnil trditve, da vlada ščiti interese odvetnikov. Njihovo izstopanje s seznamov tistih, ki nudijo brezplačno pravno pomoč in zastopajo po uradni dolžnosti, je ocenil kot neetično - ni pa nezakonito, saj je to po Šturmovem zakonu njihova pravica. Brezplačna pravna pomoč je pravica revnih. Bilo je že nekaj konkretnih primerov pred sodišči, denimo v Krškem, kjer so odvetniki odklonili pomoč, kar je močno zapletlo postopek. Prav zaradi takšnih primerov je vlada sploh pohitela s spreminjanjem zakona.
V razpravi so tako rekoč vsi poslanci izstopanje odvetnikov s seznamov označili za neetično, sicer pa se niso strinjali o ničemer. Medtem ko so koalicijski poslanci opozarjali, da novi zakon ne povišuje tarife, ampak jo celo znižuje, so opozicijski poslanci vztrajali pri tem, da bodo odvetniške storitve po uveljavitvi zakona dražje. France Cukjati je menil, da bi morali odvetniki, ki so izstopili s seznamov, izgubiti licenco, odvetniški zbornici pa bi bilo treba odvzeti javno pooblastilo. Minister Zalar mu je pojasnil, da ni kaj odvzeti, ker odvetniška zbornica po Šturmovem zakonu nima nobenih javnih pooblastil, odvzem licence odvetnikom zaradi zavrnitve pomoči pa po tem zakonu ni mogoč.
Iz četrtkove izdaje Dela.
