O referendumu o pokojninski reformi še prihodnji teden

Ljubljana – Potrdil nam je tudi, da ustavni sodnik, ki ni bil navzoč na javni obravnavi o zahtevi državnega zbora, ne bo mogel glasovati, saj je tako določeno v poslovniku. Na javni obravnavi ni bilo sodnice Marte Klampfer, kar pomeni, da bo o zahtevi odločalo osem sodnikov.

»Ne glede na to, da se v konkretnem primeru ne morem opredeljevati do hipotetičnih situacij takšne ali drugačne porazdelitve glasov (na primer štirje sodniki za določeno odločitev, štirje pa proti), pa želim poudariti, da je ustavno sodišče v preteklosti že mnogokrat odločilo v sestavi, v kateri ni bilo vseh devetih sodnikov,« je še pojasnil Erik Kerševan. Za veljavno odločitev ustavnega sodišča mora torej v konkretnem primeru pet sodnikov glasovati zanjo.

Ustavno sodišče je pred težko odločitvijo, saj takšnega primera še ni obravnavalo, mnenja ustavnih sodnikov pa so po naših informacijah precej različna. Tehtati morajo med dvema ustavnima pravicama: pravico do referenduma in pravico do socialne države. Vlada in državnozborska koalicija menita, da bi z referendumom (in morebitnim padcem reforme) nastale protiustavne posledice, saj država – kot zakonski skrbnik pokojninskega sistema in pokojnin – ne bi več mogla zagotavljati svoje v ustavi določene socialne funkcije.

Sindikati, predvsem Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, temu oporekajo, že sredi decembra pa so vložili pobudo za začetek referendumskega postopka, kmalu zatem pa so zbrali 40.000 podpisov volivcev. Združena sindikalna fronta meni, da samo domneva o ogroženem izvajanju socialne funkcije države in kolapsu pokojninske blagajne še ne pomeni, da obstajajo razlogi za omejitev referenduma.