Ob nedeljah odprto za romarje ali tudi za turiste?

Ljubljana – V pičlih treh urah in pol so si poslanci državnega zbora povedali prav vse, kar so kdaj mislili ali slišali o obratovalnem času trgovine v sodobni Sloveniji: o kapitalističnem izkoriščanju in kopičenju dobička velikih trgovskih družb, o tem, da so te zavestno uničile male trgovce, o zatirani, slabo plačani delovni sili, o mladih mamicah, ki morajo za nekaj fičnikov v nedeljo zapustiti svoje najdražje, o razkrajajočih se moralnih vrednotah, prepuščanju otrok ulici, nespoštovanju osnovne življenjske celice – družine, pa o moči in roku trajanja referendumske zaveze, krivdi za nastali nezavidljivi položaj, turizmu, romanjih, gospodarski škodi, odpuščanju, razhajanju z reformskimi prizadevanji ...

Novela zakona o trgovini je bila v drugi parlamentarni obravnavi po skrajšanem postopku. Vladni predlog je pred dnevi dopolnil matični gospodarski odbor, dve vprašanji pa sta ostali nerazčiščeni (ali so lahko do deset nedelj v letu odprte poleg živilskih tudi druge trgovine v trgovskih centrih in kako vključiti med neomejeno odprte izjeme raznovrstno turistično ponudbo). Ker je za uskladitev zmanjkalo volje ali časa, so padla na poslanske klopi štiri zakonska dopolnila.

Dopolnili LDS vključujeta med izjeme kar celotne občine v turističnih krajih; tako bi privilegiji veljali za 29 občin, zanje pa se še posebej dejavno in glasno zavzema Obala. Dopolnilo prvopodpisanega predsednika odbora za gospodarstvo Ferija Horvata (s podpisi poslancev različnih strank, tudi nekaterih iz SLS) je najbolj širokosrčno v izjemah, saj dopušča deset delovnih nedelj vsem trgovinam v nakupovalnih centrih, vključuje pa turistična središča in jih tudi dokaj natančno opredeli. Ni nepomembno, da je bilo prav Horvatovo dopolnilo pred sejo DZ deležno največje podpore sindikata, ki je bil pobudnik trgovskega referenduma. Drugo dopolnilo sta vložili poslanski skupini SDS in NSi; vlagatelji bi širili krog izjem s trškimi jedri, turizem pa pospravili s taksativnim naštevanjem: naravno, kulturnozgodovinska in romarska središča, smučarska središča, marine, kampi in zdravilišča.

Nekaj misli iz druge obravnave: Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je večkrat poudaril, da je kot predlagatelj upošteval referendumsko voljo, ker ni prišlo do dogovora med socialnimi partnerji. Skupaj s poslanci je zdaj v precepu, ker bi dosledno upoštevanje volje volivcev škodovalo gospodarstvu, njegovi konkurenčnosti. Feri Horvat je med drugim pozval sindikate in delodajalce, naj nadaljujejo in čim prej sklenejo socialni pakt, tudi o nedeljskem delu trgovine in počitku ter nedeljskem plačilu zaposlenih. Matej Lahovnik, LDS, je bil znova posebej gorak in poln očitkov svojemu nasledniku na ministrskem stolu, opozoril je na dvoličnost zakonskih sprememb (veliko izjem, razširitev prostorske omejitve odprtih trgovin, odsotnost številčne analize stroškov in koristi ter diferenciacijo trgovskih mamic na več vredne v hipermarketih, ki bodo lahko uživale nedeljski družinski mir, in tiste v manjših trgovinah, ki bodo morale še naprej delati ob nedeljah). Dušan Kumer iz SD je citiral novega ministra Jožeta P. Damijana in njegovo zaskrbljenost zaradi nepotrebne gospodarske škode, ki jo bo povzročil zakon o trgovini; ta je v nasprotju z duhom reformskih prizadevanj. Martin Mikolič, NSi, se tradicionalno še vedno zavzema za šestdnevni delovnik in družinske vrednote, načete posebej v času adventa, ko nakupovanje postane »ena od oblik naše religioznosti, da si s tem polnimo svojo duhovno praznino«. Izjeme od splošnega pravila je kljub vsemu podprl. Kristjan Janc je bil, značilno za SLS, dokaj »pragmatičen«. Pritrdil je liberalnejšemu kompromisnemu predlogu v korist gospodarskega razvoja, podjetniške pobude, zaposlenosti in volje potrošnika. Bogdan Barovič, SNS, je napovedal, da predloga ne bodo podprli, ker je v tržnem gospodarstvu obratovalni čas trgovin "absolutno stvar dogovora med lastnikom trgovine med prodajalci in potrošniki". Vili Rezman, DeSUS, je dejal, da bi težko našli stične točke med strategijo razvoja Slovenije, med reformnimi predlogi, med koalicijsko pogodbo in predlaganim zakonom. Podprl je Horvatovo dopolnilo. Stane Pajk iz SDS je osvežil spomin na referendumski rezultat in iz njega izpeljano restriktivno rešitev, ki da "potrošnikom zagotavlja še primerno in kakovostno preskrbo, trgovcem pa dostojno tržno priložnost za opravljanje dejavnosti".

Ker o koalicijske poslanske skupine napovedale dopolnilo v tretjem branju, bo DZ o noveli dokončno odločil v torek.

Preberite v torkovi tiskani izdaji Dela.