Ob novem izidu Kapitala: Karl Marx danes ni več anatema

Filozofi in teoretiki na simpoziju o relevantnosti te knjige. Kako jo vidijo ekonomisti?

Objavljeno
13. marec 2013 19.50
Posodobljeno
13. marec 2013 20.00
Jela Krečič, Maja Grgič, Nejc Gole, Voranc Vogel
Jela Krečič, Maja Grgič, Nejc Gole, Voranc Vogel

Ljubljana – Kritike gibanj, od Occupy Wall Street do slovenskih Gotof!, so vse pogosteje usmerjene v sam kapitalistični sistem. Zdi se, da tretji izid prve knjige Kapitala Karla Marxa (1867) v slovenščini prihaja v pravem trenutku. Da ga je treba brati, so prepričani tudi različni akterji ekonomske stroke.

»Marxov Kapital se mi zdi še vedno temeljno delo ekonomske teorije in družboslovja sploh. Najboljša analiza družbenoekonomskih odnosov kapitalistične družbe, torej družbe, v kateri živimo danes in bomo živeli tudi jutri,« to klasično delo ocenjuje Janez Škrabec, direktor podjetja Riko.

Podobno razmišlja Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora družbe Postojnska jama, ki meni, da bi moral Kapital prebrati vsak gospodarstvenik: »Če podjetnik ne razume Kapitala, ne vem, ali dobro razume poslanstvo svojega podjetja. To poslanstvo je namreč mnogo širše od zgolj bogatenja. Poleg ustvarjanja rezultatov je poslanstvo, denimo, v turizmu tudi trajnostni razvoj, to je dolgoročno veliko bolj vzdržno kot le kratkoročno bogatenje. Če bi Postojnsko jamo uničili, je v prihodnje ne bomo mogli nikomur več pokazati in bomo ostali brez osnovnega produkcijskega sredstva,« poudarja Batagelj, ki se je pri branju Kapitala marsikaj naučil.

Podjetje mora po besedah sogovornika ustvarjati kapital odgovorno do ljudi in okolja. Pridobivanje kapitala pa je lahko tudi sporno, denimo z izkoriščanjem delovne sile. Tako se začne zelo problematična neenakomerna razporeditev kapitala, po eni strani do pretiranega bogatenja, po drugi pa do pretirane revščine, pravi Batagelj.

Marxova slepa pega

O tem, ali je Marxova analiza relevantna za današnjo obliko kapitalizma, ekonomist dr. Bogomir Kovač pravi: »Dobro je, da ob Marxovem Kapitalu in vseh teh teoretskih razpravah danes socializem ni več anatema.«

K temu pa dodaja: »Marx nam sicer omogoča določen kritičen pogled na kapitalizem, ne more pa nam razkriti bistvenih elementov sodobnega kapitalizma, še najmanj pa lahko z njegovo analizo pokažemo, na kakšen način se lahko današnji sistem transformira. Temelj inherentne nestabilnosti kapitalizma ne tiči med lastnikom kapitalistom in mezdnim delavcem ter izvedeni teoriji eksploatacije, ampak sta temelj inherentne nestabilnosti blagovne produkcije in kapitalizma denar in finančni del. To pa je področje, ki je pri Marxu slepa pega.«

Ekonomija je politična

Relevantnost Marxovega dela je v ospredju dvodnevnega simpozija, ki poteka še jutri v organizaciji založbe Sophia, zaslužne za novo izdajo (prevedla jo je Mojca Dobnikar), Delavsko-punkerske univerze, zavoda En knap in Inštituta za delavske študije.

Ključno poanto organizatorjev tega dogodka bi lahko videli v tem, da je Kapital ena najboljših analiz delovanja kapitalizma. V njem najdemo ključne koncepte, kot so blago, denar in kapital, ki so nam v pomoč pri razumevanju njegove osnovne strukture.

Pomen Marxovega Kapitala pa številni teoretiki vidijo predvsem v tem, da je v ekonomski temi prepoznal ključni politični problem, torej to, da ustroj tega sistema proizvaja družbena protislovja, antagonizme in krivice. V nasprotju z zdravorazumskim prepričanjem pa to Marxovo delo ne ponuja rešitev za te inherentne zagate kapitalizma.

Kriza evra je kriza kapitalizma

V Španskih borcih je v okviru simpozija nastopil Michael Roberts. Finančni svetovalec v londonskem Cityju, ki je zaslovel s svojim pronicljivim blogom, v katerem s stališča marksističnega ekonomista analizira in tudi precej natančno napoveduje aktualne makroekonomske premike, se je v svojem predavanju osredotočil na krizo evra. Po njegovem je kriza te valute predvsem kriza kapitalizma. In ker gre za sistemsko krizo, rešitve ne vidi niti v morebitnem izhodu držav iz evrskega območja.

Težavo zaznava v tem, da je kapitalizem neenakomerno razvijajoči se sistem, ki v kombinaciji z enotno denarno valuto zahteva, da med močnimi in šibkimi ekonomijami potekajo dovolj velike korekcijske denarne transakcije, da zagotovijo tudi obstoj šibkih ekonomij. Skratka, od odločitve Nemčije kot gonilne sile evropskega gospodarstva je odvisno, ali je pripravljena podpirati šibkejše ekonomije, dokler se ne postavijo na lastne noge.

Dobiček in okrogla miza

Prav prvi zvezek Marxovega Kapitala je za Robertsa ključen za razumevanje krize, saj govori o konceptu dobička, katerega manko povzroči padec investicij kapitala in začne začarani krog, ki smo mu zdaj priča. Tudi tako priljubljen ukrep, kot je varčevanje, je v tem kontekstu smiseln le, če mu uspe zagotoviti profitabilnost določenega ekonomskega sistema.

Da je izhod iz krize vsekakor zapleten in tveganja poln proces, je Roberts karikirano ponazoril z izjavo Nobelovega nagrajenca za ekonomijo Roberta Lucasa, ki je leta 2003 trdil, da je ključni problem preprečevanja ekonomske krize rešen.

Jutri bosta še dve okrogli mizi: na prvi, Aktualnost Marxovega Kapitala, bodo spregovorili Lilijana Burcar, Rastko Močnik ter Lev Kreft in vidni člani Delavsko-punkerske univerze, kot so Primož Krašovec, Marko Kržan, moderator Rok Kogej. Prihodnosti demokratičnega socializma pa bo namenjen večerni posvet.