Tiskane izdaje
Maribor - »Ganjen sem, slovenski prijatelji, tako človeško, povsem neformalno slovesnost ste pripravili,« je danes na simboličnem odprtju še nezgrajenega Muzeja nacističnega taborišča za sovjetske vojne ujetnike povedal ruski zunanji minister Sergej Lavrov.
Jubilejna konca obeh svetovnih vojn sta bila slavnostni del programa njegovega obiska v Sloveniji, a Lavrov se je s svojimi gostitelji pogovarjal tudi o mednarodnih vprašanjih in zlasti medsebojnemu gospodarskemu sodelovanju.
Slavnosti v nekdanjem Stalagu XVIII-D, kjer je imela nemška vojska zaprtih več tisoč vojnih ujetnikov, zlasti sovjetski vojaki pa po besedah mariborskega župana Andreja Fištravca niso umirali kot ljudje, temveč kot nekdo, ki nima pravice živeti na tem planetu, so se poleg Lavrovovega gostitelja, slovenskega zunanjega ministra Karla Erjavca, in predsednika države Boruta Pahorja udeležili tudi trije nekdanji »očeti naroda«: Janez Stanovnik, Milan Kučan in Danilo Türk. A odnosi med državama so za Ljubljano tako pomembni, da se toliko slovenskih voditeljev, kolikor jih pride na proslavo dneva državnosti, udeleži le še vsakoletne spominske slovesnosti za umrle ruske vojake pred kapelico pod Vršičem, je izjavil Erjavec.
Tudi visoki gost, ki je na čelu ruske diplomacije že več kot desetletje, je pohvalil sodelovanje med Rusijo in Slovenijo, ki jo »visoko cenimo zaradi konstruktivnega stališča v odnosih med Evropsko unijo in Rusijo ter Natom in Rusijo«. Po njegovih besedah je država gostiteljica tudi ena od tistih evropskih držav, ki dobro razume rusko stališče, da je treba v Ukrajini za vsako ceno najprej ustaviti nasilje. Erjavec pa je dodal, da Ljubljana od Kijeva pričakuje, da bo zaščitila rusko prebivalstvo, ki živi na vzhodu države. Slovenski zunanji minister je priznal, da so z ameriškega veleposlaništva v Ljubljani prišli »signali«, naj odpovedo Lavrovov obisk v Mariboru. »A sem pozneje dobil od svojega ameriškega kolega Johna Kerryja odgovor, da ni nobenih ovir in da ZDA dialog podpirajo,« je dodal Erjavec.
V Washingtonu tudi ni veliko podpornikov Južnega toka, načrtovanega plinovoda, ki naj bi ruski zemeljski plin pripeljal do južnoevropskih trgov, ruski predsednik Vladimir Putin pa je pred kratkim Američane obtožil, da projektu nasprotujejo zato, ker bi radi Evropi prodajali svoj plin. Ko je pred kratkim namesto Italije kot končna postaja Južnega toka vskočila Avstrija, ni bilo več nujno, da trasa poteka tudi skozi Slovenijo. Erjavec je danes ponovil, da so mu že maja v Moskvi zagotovili, kako bodo cevi še vedno polagali tudi skozi njegovo državo, njegov ruski kolega pa se je nad novinarskim vprašanjem, ali lahko ta zagotovila ponovi, zgrozil: »Kako lahko v njegovi navzočnosti podvomite o besedah svojega ministra?«
Toda Južni tok je že naletel na več ovir. V Bolgariji, od koder je danes priletel Lavrov, so projekt trenutno celo ustavili, ker so se v Bruslju pritožili zaradi nepreglednih razpisov za začetek del. Druga težava je zahteva po skladnosti nacionalnih pogodb z evropsko zakonodajo. Za usklajenost se zavzema tudi Moskva, ki pa nikakor noče privoliti, da bi nova energetska politika Unije za nazaj določala pravila. »Takšna retroaktivnost je nenavadna, nepoštena in neskladna z mednarodnim pravom,« je izjavil Lavrov. Po izbruhu ukrajinske krize je zamrznila delovanje tudi evropska delovna komisija, ki bi morala uskladiti vse pravne vidike Južnega toka, zato se ruski minister zavzema za čimprejšnjo obnovitev njenega dela. Njegov slovenski kolega pa je prepričan, da bo projekt uspešen. »Če smo uspeli z evropskimi normami uskladiti Severni tok [že zgrajeni plinovod, ki vozi ruski plin na nemško tržišče], nam bo to uspelo tudi z Južnim tokom,« je povedal Erjavec.
