Ob obletnici Prežihovega rojstva o koroškem plebiscitu

Družine in posameznike vabijo zvečer na Preški Vrh na tradicionalno, tokrat spletno srečanje.

Objavljeno
10. avgust 2020 12.15
Posodobljeno
10. avgust 2020 13.22
S Prežihove bajte je lep razgled na Kotlje. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Kotlje – Koroški pokrajinski muzej, skrbnik Prežihove bajte na Preškem Vrhu nad Kotljami, ob obletnici rojstva pisatelja Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca ves dan vabi posameznike in družine na brezplačni ogled Prežihove bajte. 

Kot vsako leto bi moralo tudi letos na današnji dan pri Prežihovi bajti potekati tradicionalno spominsko srečanje. A zaradi epidemije novega koronavirusa ga bodo organizirali drugače; po spletu. Tako bodo drevi ob 18. uri na youtube kanalu Koroškega pokrajinskega muzeja predvajali predavanje Igorja Grdine z Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU. 

»Osrednja tema tradicionalnega srečanja je sto let plebiscita, uporniškega, požganiškega samorastništva. Vorančevo poznavanje načina življenja in njegova politična aktivnost v času pred plebiscitom in po njem sta odločilno vplivala na izoblikovanje njegovega političnega nazora in vsebino njegove literature. Dogodek, ki je grobo zarezal v večstoletno življenjsko okolje in način življenja prebivalcev ob meji, je pisatelj z romanom Požganica ohranil kot opomin in dediščino,« sporočajo iz Koroškega pokrajinskega muzeja. 
 

Priložnostni žig in dopisnica 


Obletnico je počastilo tudi Koroško filatelistično društvo v sodelovanju s Prežihovo ustanovo. Na pošti 2390 Ravne na Koroškem je danes v uporabi priložnostni poštni žig, izšla je ilustrirana dopisnica (oblikoval ju je arhitekt Borut Bončina), v prostorih ravenske pošte pa je na ogled priložnostna filatelistična razstava Jožeta Kebra.

Borut Bončina je povedal, da motivika filatelističnega sklopa predstavlja preplet dvojnosti pojavljanja Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca v političnem in ustvarjalnem delu. 
image
Z romanom Požganica je Lovro Kuhar upodobil boj za svobodo Koroške. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Za zbirko povesti Solzice je leta 1949 prejel Levstikovo, leta 1950 pa še Prešernovo nagrado. Po njem so poimenovane prva slovenska bralna značka, knjižnica v Ljubljani, sedem slovenskih osnovnih šol ter spominska soba Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika na Ravnah na Koroškem. Umrl je 18. februarja 1950 v Mariboru, pokopan je v Kotljah.