Ob svetovnem dnevu diabetesa pozivi k ukrepanju

Ljubljana - Trend naraščanja diabetesa je strahoten. Vse ocene tako slovenskih kot tujih zdravstvenih delavcev kažejo na to, da ta bolezen in z njo povezane posledice že postajajo tudi velik družbeni problem. V EU ima diabetes že več kot 25 milijonov ljudi, samo leta 2000 pa je zaradi komplikacij z diabetesom umrlo 3,2 milijona ljudi, je na današnji slovesnosti Zveze društev diabetikov Slovenije ob 50. obletnici obstoja in ob današnjem svetovnem dnevu sladkorne bolezni opozoril predsednik zveze Janko Kušar.

V Sloveniji naj bi bilo po nekaterih ocenah bolnikov z diabetesom okoli 125.000, je še navedel Kušar. Ob tem je opozoril na dejstvo, da se število bolnikov z diabetesom zelo hitro povečuje in naj bi se letno število bolnikov z diabetesom samo v Sloveniji povečalo za 3000 do 3500 ljudi.

WHO: Za zdravljenje bolezni naj bi se porabilo od 2,5 do 15 odstotkov celotnega letnega proračuna za zdravstvo

Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) naj bi se za zdravljenje diabetesa in z njim povezanih zapletov v različnih državah porabilo od 2,5 do 15 odstotkov celotnega letnega proračuna za zdravstvo. Kušar je izpostavil, da te ocene kažejo na nujnost sprejema konkretnih ukrepov in aktivnosti za preprečevanje in obvladovanje diabetesa. Pozdravil je odločitev ministra za zdravje Andreja Bručana, da je imenoval delovno skupino za pripravo akcijskega načrta za obvladovanje in preprečevanje diabetesa tipa 2.

Predsednik IDF Europa - Evropske zveze diabetikov Wim Wientjens je v svojem nagovoru današnje slovesnosti opozoril, da za bolnike z diabetesom ni pomemben le dostop do dobre zdravstvene oskrbe, ampak da je še pomembnejše izobraževanje za kvalitetno življenje s to boleznijo. Ob tem je napovedal, da bo v kratkem pod okriljem IDF zaživel "atlas diabetesa sveta", kjer bodo med drugim na voljo tudi podatki o tem, koliko v posamezni državi namenijo za to bolezen.

Stroški za zdravstveno nego bodo prihodnje leto znašali že 300 milijard ameriških dolarjev

Stroški za zdravstveno nego, ki jih prinaša diabetes, bodo po besedah Wientjensa prihodnje leto znašali že 300 milijard ameriških dolarjev. Več kot polovico tega denarja bodo porabili v ZDA, kjer živi komaj sedem odstotkov celotne svetovne populacije, medtem ko bodo na primer v podsaharski Afriki, kjer živi 11 odstotkov celotne svetovne populacije, prihodnje leto za zdravljenje diabetesa porabili komaj 0,3 odstotka od teh 300 milijard ameriških dolarjev, je opozoril Wientjens.

Predsednik IDF je ob tem še navedel, da so se tudi v Evropi stroški oskrbe enega bolnika z diabetesom porasli s 5000 na 66.000 mednarodnih dolarjev in na primer v Sloveniji znašajo okoli 2000 mednarodnih dolarjev. Mednarodni dolar ni isto kot ameriški dolar, je še pojasnil Wientjens, ampak gre za primerjalno valuto, ki pravzaprav izraža kupno moč in življenjski standard v neki državi.

Marušič: Diabetes tipa 2 je mogoče preprečiti

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Andrej Marušič pa je v svojem nagovoru udeležencem spomnil, da čeprav diabetesa ni mogoče zdraviti, je pa vsaj diabetes tipa 2 mogoče preprečiti z obvladovanjem dejavnikov tveganja, kot je na primer debelost. To je po besedah Marušiča mogoče storiti z ustrezno prehrano in boljšo telesno aktivnostjo. "Pred nami so zaveze, da še bolj učinkovito oskrbimo bolnike z diabetesom. Zato smo pripravili nacionalni načrt, da izdelamo akcijski plan skupaj s stroko in civilno družbo," je danes dejal Marušič.

Med številnimi dejavnostmi ob današnjem svetovnem dnevu pa so po številnih državah sveta potekali tudi shodi proti sladkorni bolezni. V Ljubljani se je takega pohoda po parku Tivoli udeležilo okoli 100 ljudi.

Obstajata dve različici diabetesa

Obstajata dve različici diabetesa - tip 1 in tip 2 -, ki pa jima je skupna le povečana stopnja sladkorja v krvi. Diabetes tipa 1 je namreč avtoimunska bolezen, ki se pojavi zaradi hudega pomanjkanja inzulina. Do tega pride zaradi uničenja celic trebušne slinavke, ki naravno proizvaja inzulin. Bolnik z diabetesom tipa 1 ima torej naravno predispozicijo za to bolezen in se ji ne more izogniti, običajno pa se bolezen pojavi med 10. in 14. letom starosti.

Nasprotno pa je diabetes tipa 2 (za katerem boleha 90 odstotkov diabetikov) bolezen, ki je povezana predvsem z nezdravim načinom življenja in prekomerno telesno težo, tako je kar 90 odstotkov bolnikov z diabetesom tipa 2 predebelih. Pri tem diabetesu trebušna slinavka še vedno proizvaja inzulin, a ne dovolj za uravnavanje količine sladkorja v krvi. Diabetes tipa 2 se običajno pojavi pri osebah po 45. letu starosti, postaja pa vse bolj razširjen tudi med mladimi in otroki.

Diabetes je bolezen, ki prinaša zoprne in mnogokrat hude kronične zdravstvene zaplete

Diabetes je bolezen, ki ne boli, a prinaša zoprne in mnogokrat hude kronične zdravstvene zaplete. Najpogostejše so okvare na malem živčevju (na očeh, živčevju in ledvicah), ki prinašajo slepoto, amputacije okončin in odpoved delovanja ledvic. V zvezi s tem strokovnjaki opozarjajo, da je diabetes prav zaradi stroškov amputacij, slepote in drugih zdravstvenih komplikacij ob potrebi po doživljenjskem zdravljenju (tablete ali pa inzulin) izredno draga bolezen.

Napovedi zdravstvenih statistikov pravijo, da bodo do leta 2015 postale kronične bolezni najbolj pogost vzrok smrti, tako v razvitih državah kot v državah v razvoju. Diabetes znotraj te skupine je številčno velika skupina obolelih. Trenutno kar 40 odstotkov zaposlenih, mlajših od 60 let, umre zaradi ene od kroničnih bolezni, kar 80 odstotkov vseh bolezni pod to starostjo pa je kroničnih. Izračuni so pokazali, da stroški zdravljenja kroničnih bolezni lahko predstavljajo do 6,8 odstotka BDP.