Tiskane izdaje
Ljutomer – »Veliko let ste preko ognjemetov za različne dogodke zvočno in svetlobno onesnaževali nebo, strašili živali in kurili denar, ki bi ga lahko namenili za plačilo položnic socialno ogroženim družinam,« so »Vaši občani« sredi novembra zapisali v pismo, ki so ga poslali prav vsem slovenskim županom, menda tudi vsem občinskim svetnikom. Anonimni apel smo preverili pri vseh mestnih ter še nekaterih drugih občinah: večina občin ga ne upošteva.
Apel županom in mestnim svetnikom je, kot smo ugotovili, spisala Gorenjka Marjetka Novak, sicer terapevtka – zdravilka in lastnica kluba Svet angelov. Poslanstvo Novakove, kot piše na njeni spletni strani, je »pomagati ljudem, da odprejo svoje srce, očistijo svoje čustvene travme iz preteklosti in razširijo svoje zavedanje«.
Eksplozija sreče
Novakova je zato tudi v prošnjo županom zapisala, da kdor bo »sledil gesti in denar namenil za plačilo zapadlih terjatev svojih občanov, bo ljudi razbremenil skrbi in takrat bo šele spoznal eksplozijo sreče, ki jo lahko človek da človeku«.
V Kranju, od koder prihaja Novakova, so se po besedah župana Mohorja Bogataja »z veseljem odzvali na pobudo«. Ker da imajo številni občani vedno tudi svoje ognjemete, zaradi enega manj (med Globusom in Delavskim domom) nihče ne bo nič prikrajšan, pravi župan. Občina bo zavodu za turizem, ki organizira silvestrovanje na prostem, izplačala 1500 evrov manj od dogovorjene vsote, denar pa so prerazporedili na postavko denarne socialne pomoči, ki jo sicer izplačuje center za socialno delo (CSD) Kranj.
Ocenjujejo, da bodo s to vsoto pomagali »dodatnim šestim do sedmim prosilcem za plačilo položnic«. Stroški okrasitve mesta v Kranju ostajajo enaki lanskim – 38.000 evrov, celotni strošek s porabo elektrike vred pa bo gorenjsko prestolnico stal okrog 80.000 evrov.
Všečna, populistična zahteva
Med tem, ko na mestni občini Ptuj pisanja Novakove, kot zatrjujejo, niso prejeli in se do njega zato ne morejo opredeljevati, v ljutomerski občini denimo pravijo, da se nanj ne morejo odzvati zato, ker je »anonimne narave in se pod njega ni podpisal noben pošiljatelj«. V občini sicer letno upoštevajo okrog 500 individualnih pobud, pravijo, »anonimni dopis pa zelo splošno ter všečno, če ne že celo populistično zahteva, da se sredstva za ognjemet ob novoletnem praznovanju preusmerijo za plačevanje zapadlih terjatev socialno ogroženih občank in občanov. Pri tem pa ne opredeljuje kriterijev za izbiro prejemnikov takšne pomoči«. Ljutomerska sredstva za novoletno praznovanje sicer znašajo en odstotek skupnih letnih sredstev za neposredne subvencije občankam in občanom, ki znašajo približno 400.000 evrov (skoraj toliko kot v dosti večji mestni občini Koper).
Socialni ognjemet?
Populistično bi lahko označili tudi napoved mariborskega župana Andreja Fištravca. Napoveduje »alternativno, socialno različico« ognjemeta. Kaj konkretno to pomeni, na mariborski mestni občini niso razložili (novoletni ognjemet je bil sicer v Mariboru nazadnje predlani, ko je stal približno 4000 evrov, lani se mu je občina odrekla).
Vse številke niso znane tudi v Ljubljani. Vedo pa, da pobudi občanov (oz. Novakove) ne bodo ugodili. Direktorica Turizma Ljubljana Barbara Vajda je dejala, da takšne pobude prejemajo že 13 let, z ognjemetom pa bodo razveselili veliko več ljudi kot revežev s 3000 evri. Župan Zoran Janković jo je dopolnil, da to ni problem, saj je MOL letos za socialne programe namenila 14 odstotkov več denarja kot lani.
Ognjemetu se ne bodo odpovedali tudi v Murski Soboti, stal pa jih bo približno toliko kot lani: okrog 1.900 evrov. Tako strošek okraševanja kot ognjemeta bodo letos poskušali deliti s sponzorji, zaradi česar računajo, da bodo stroške davkoplačevalcev prepolovili.
V Celju dodatnih 40.000 evrov stroškov
V mestni občini Nova Gorica so denar, ki bi ga sicer namenili za ognjemet – 5.000 evrov – že lani raje podarili družinam v stiski. Enako bodo storili tudi letos, enak lanskemu pa bo tudi njihov strošek okraševanja (20.000 evrov). Podobno bo tudi v Velenju, kjer bodo stroški okraševanja (25.000 evrov) prav tako enaki lanskim. Dražje okraševanje pa si bodo letos »morali privoščiti« v Celju. K lanskemu strošku (50.000 evrov) bodo dodali 40.000 evrov, saj morajo zamenjati polovico svetlobne opreme, ki ji je potekla doba trajanja. Okrasitev mesta bo tudi obsežnejša, saj bodo okrasili tudi prenovljeni Krekov trg, kjer bo središče vseh dogajanj, kupljeni bodo novi svetlobni elementi za Narodni dom, okrašeni bodo Park svobode, Knežji dvorec in Stari grad. Silvestrskega ognjemeta v Celju zaradi varčevanja tudi letos ne bodo imeli.
Portorož: Za festival penin osemkrat manj kot lani
V Portorožu, kjer so že lani za okrasitev Pirana, Portoroža, Lucije in drugih krajev v občini namesto predlanskih 71.000 evrov za praznične luči namenili 54.000 evrov, jih bodo letos še za 2.000 evrov manj. Za organiziranje novoletne tržnice in festivala penin, ki bo od 6. do 28. decembra pred hotelom Kempinski bodo namenili vsega 10.000 evrov (osemkrat manj kot lani). V izolski občini bodo za okrasitev mesta in za decembrski ter silvestrski program namenili skupaj 29.000 evrov, v mestni občini Koper, kjer si bodo letos privoščili zgolj osemminutni simbolični ognjemet (stal bo 3.500 evrov) pa bodo za okrasitev mesta plačali 30.000 evrov, toliko kot prejšnje leto. Za blaženje socialne stiske so v Kopru, pravijo, letos namenili 440.000 evrov, kar je približno 270.000 evrov več kot leto prej.
V Novem Mestu bodo za okraševanje porabili predvidoma isto kot lani – 12.000 evrov, ognjemeta ne bodo imeli. Brez pirotehnike oz. ognjemeta bodo v novo leto stopili tudi mestni občini Slovenj Gradec, kjer bodo za novoletno okrasitev porabili »20 odstotkov manj sredstev kot lani, to pomeni 6.827,00 evrov neto«. Njihova trditev je zanimiva, saj so po naših podatkih lani za okrasitev porabili 5.000 evrov – manj torej, kot nameravajo letos.
