Občani proti bioplinarni Keter Organica v Bučečovcih

Prebivalci občine Križevci pri Ljutomeru se z izdajo dovoljenja ne strinjajo, a njihov župan Branko Belec ocenjuje, da bijejo bitko z mlini na veter.

Objavljeno
05. marec 2013 11.14
Dejan Karba
Dejan Karba
Bučečovci – Prleška bioplinarna, ki po besedah svojega prokurista Marijana Kolarja že leto in pol obratuje s polno kapaciteto štirih megavatnih ur na leto, med občane Križevcev pri Ljutomeru vnaša nemir. Povod zanj je okoljevarstveno soglasje, za katero je prosil Kolar oziroma njegova bioplinarna Keter Organica.

Na ljutomerski upravni enoti si je javnost do konca decembra lani lahko ogledala vlogo in dokumentacijo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za bioplinarno Keter Organica v Bučečovcih pri Vučji vasi. Postopek za dodelitev dovoljenja, po katerem bi lahko bioelektrarna povzročala onesnaženje okolja večjega obsega, vodi agencija za okolje (Arso). Marijan Kolar pravi, da na začetku ni bilo zanimanja za na ljutomerski upravni enoti razstavljeno gradivo, »šele, ko je nekaj pomurskih novinarjev pavšalno zapisalo, da bomo v Bučečovcih kurili živalska tkiva, kar so domačini seveda takoj kupili, se je začelo«.

Smrad, proti kateremu ni zakonodaje

Občani občine Križevci pri Ljutomeru se z izdajo dovoljenja ne strinjajo, a njihov župan Branko Belec, ki je zaradi nastajajoče težave že osebno obiskal ministrstvo za okolje, ocenjuje, da bijejo bitko z mlini na veter: »Že na samem sestanku na ministrstvu sem imel slab občutek. Povedali so mi, da bioplinarna ne potrebuje odloka o lokacijskem načrtu za komunalno opremo obrtne cone, povedali pa so mi tudi, da bioplinarna sploh ne predstavlja objekta, ki bi potreboval presojo vplivov na okolje. Ni pravilnika o smradu, ne o hrupu. V izdelavi je samo neka nova uredba, ki bo menda urejala vhodne in izhodne substance.« Razen na lastno iznajdljivost se, priznava župan, on in domačini v primeru preprečitve izdaje soglasja, ki bi Kolarju kot vhodno surovino dovolilo tudi gnojevko, »nimamo na kaj opreti«.

Kolar: Živalskih tkiv ne kurimo

Kolar, ki bi v okolici bioelektrarne rad delal tudi rastlinjake, v katerih bi z uporabo odvečne toplote iz elektrarne gojil zelenjavo, predvsem muškatne buče – zanje je kmetom pripravljen plačati 7000 evrov na hektar (cena koruze, namenjene v biotoplarno, je približno 1000 evrov za hektar) – očitke na svoj ali na račun bioelektrarne zavrača. Prepričan je, da gnojevka, ki bi pristala v njegovi elektrarni, gotovo smrdi dosti manj kot tista, ki se jo raztrosi po njivah. »Domačini si tega očitno ne dajo dopovedati,« pravi Kolar, ki zavrača očitke, da je s soglasjem hotel v bioplinarni uvesti sežiganje klavniških odpadkov (kože, kopita, parklji, perje, ščetine prašičev ...): »Vsega tega zaradi pozicije bioelektrarne niti ne moremo kuriti, to je popolnoma jasno. Soglasje, za katero smo prosili, se res izdaja po evropski uredbi, ki ureja tudi živalske stranske biološko razgradljive proizvode, vendar smo mi v zvezi s tem prosili samo za odpadne živalske iztrebke.« Kolar je še povedal, da je za omenjeno soglasje prosil že spomladi leta 2011 (elektrarno so odprli septembra 2011): »Postopek izdaje, nad katerega mi seveda ne moremo vplivati, se vleče že skoraj dve leti.«

Prelomil je obljubo

Na ljutomerski upravni enoti so nam povedali, da v času, ko je Kolar na njihovi enoti prosil za izdajo gradbenega dovoljenja, gnojevke kot vhodne surovine ni omenjal. Križevski župan Belec je k temu še dodal, da je Kolar pred samo gradnjo elektrarne podpisal pri notarju overjeno obljubo, da gnojevke v Bučečovcih ne bodo uporabljali kot vhodne surovine. »Pa jo je. Kako naj mu še verjamemo,« se sprašuje Belec. Kolar je prelomitev obljube priznal tudi nam: »Tu ni kaj, obljubo smo res prelomili. Vendar zdaj gnojevke res ne vozimo več, saj bi s tem kršili zakonodajo.«

Poleg gnojevke bi Kolar s soglasjem dosegel, da bi poleg utečenih vhodnih surovin (predvsem koruza) predeloval tudi melaso, odpadni kruh iz pekarn, sadne in gozdne tropine, odpadno sadje in zelenjavo, mulj iz komunalnih čistilnih naprav ter rastlinske odpadke iz vrtov in parkov. Na leto bi lahko predelal 34.500 ton tovrstnih odpadkov. Kolar, večinski lastnik Keter Organice, je zatrdil, da se elektrarna trenutno v 98 odstotkih preskrbuje sama, brez dokupa surovin . »Vse, kar smo kadar koli skurili v tej bioelektratni, imamo posneto. Če koga zanima, naj si pride te posnetke tudi ogledat.«