Tiskane izdaje
Spomladi je naša največja banka – NLB –, ki ima po državi največjo mrežo bankomatov, presenetila z odločitvijo, da bo ukinila tiste bankomate, kjer je število transakcij manjše od tridesetih odstotkov povprečnega števila transakcij njene bankomatske mreže.
Eden od takšnih bankomatov – vsega skupaj se jih je NLB nameravala odkrižati sedemdeset – je tudi na Razkrižju, podoben primer je občina Tišina oziroma tamkajšnji za banko NLB neprofitni bankomat.
Župan glasno protestiral
Iz NLB so že spomladi napovedali, da bodo tam, kjer bodo »ljudje z argumenti podprli željo po ohranitvi bankomata«, pripravljeni te pustiti v uporabi. A v razkriški občini se je najbolj zalomilo. Župan Stanko Ivanušič, ki je protestiral v imenu razočaranih občanov – zaradi predvidenih 5000 evrov letne uporabnine za bankomat, za katerega prostor NLB po njegovih takratnih besedah niti ni plačevala najemnine –, je celo zahteval odstop vodstva NLB.
Pisal je tudi vladi, a ta je njegovo pismo poslala finančnemu ministrstvu. V načrte največje državne banke da se ne morejo vmešavati, so odgovorili za naš časopis, do Ivanušičevega tarnanja se niso opredelili niti na finančnem ministrstvu.
Ker je župan Razkrižja v borbi z bančnim mlinom ostal sam – podprl ga je sicer poslanec NSi Jožef Horvat, ki je zaradi po njegovem nekorektnega ukrepa NLB skupaj z drugimi pomurskimi poslanci aprila pisal predsedniku uprave NLB Janku Medji –, se je začel za bankomat dogovarjati tudi z drugimi bankami, med njimi z rusko banko Sperbank.
Več opravljenih dvigov
Ko smo te dni preverjali, kaj se dogaja z bankomatoma na Razkrižju in na Tišini, smo ugotovili, da (še) delujeta. Tišinski župan Franc Horvat, ki je aprila prav tako razmišljal o prekinitvi sodelovanja z NLB (ta je Tišini letno uporabnino za bankomat odmerila na 2000 evrov brez DDV), nas je presenetil: »Od banke smo dobili odgovor, da so si premislili.
Po razgovoru z njihovim človekom, to je bil Andrej Kleindienst iz mariborske podružnice NLB, so sklenili, da nam bankomata ne bodo zaračunali. Zadeva se je za nas res dobro končala.« Horvat je še dejal, da so k več dvigom na občinskem bankomatu vplivali tudi na njihovi upravni enoti, saj so ljudi spodbujali k temu, naj denar dvigujejo v svoji občini, in ne drugod. Prav tako so k povečanju števila dvigov gotovine na njihovem bankomatu pripomogli turisti (kolesarji), pravi Horvat.
Ivanušič je bil zaradi, kot pravi, džentelmenskega dogovora z NLB bolj redkobeseden. Dejal je le, da se zadeva razvija v pozitivno smer in da je zadovoljen: »Več vam ne morem povedati, ker dogovori z NLB še niso povsem končani.« A neuradno smo izvedeli, da bo NLB podobno kot na Tišini bankomat brez zaračunavanja uporabnine pustila tudi na Razkrižju. Menda zato, ker se je tudi na Razkrižju število dvigov povečalo ravno za trideset odstotkov, kolikor so bili še maja pod povprečjem.
Za NLB je rešitev začasna
In kaj pravijo na vse to iz NLB? Je bila njihova spomladanska akcija le slepi manever? »Javnost smo že večkrat obveščali, da v banki med nujne ukrepe za zmanjševanje stroškov poslovanja spada tudi optimizacija vseh tržnih poti. Po zaprtju 22 poslovalnic v aprilu končujemo tudi umik nedonosnih bankomatov,« so pojasnili v uvodu.
Nato so razložili, da so z občinami sklenili nekaj pogodb o uporabnini za bankomat, »a za bankomat v občini Tišina je bilo pri ponovnem pregledu ugotovljeno, da se število transakcij povečuje in da se bankomat letos v celoti amortizira, njegova profitabilnost pa je okoli nič. Zato je bila sprejeta začasna odločitev, da bankomat še ostaja, vendar redno vsak mesec spremljamo trend transakcij.«
Glede razkriškega bankomata so bili redkobesedni tudi na NLB. Za ta bankomat pogovori o sklenitvi ustrezne rešitve menda še potekajo, a naše neuradno pridobljene informacije, da tudi ta bankomat ostaja brez plačila uporabnine zanj, niso zanikali.
