Občina Ankaran 
spet »padla«

Poslancem državnega zbora tudi v drugem poskusu po odločbi ustavnega sodišča ni uspelo zagnati zakonodajnega postopka za ustanovitev nove občine Ankaran. Znova se je zataknilo na matičnem delovnem odboru za lokalno samoupravo.

Objavljeno
09. februar 2011 17.56
N. R.; Vojko Rotar, Koper
N. R.; Vojko Rotar, Koper
Ljubljana, Koper - Medtem ko pred mesecem dni poslanci sploh niso glasovali in je bil zaradi tega ustavljen postopek, je bil tokrat rezultat glasovanja neodločen (osem poslancev za, osem proti), s čimer so znova preprečili odločanje na seji državnega zbora.

Državnemu zboru tako ni preostalo nič drugega, kot da se vnovič seznani z dejstvom, da predloga zakona ni in da je zakonodajni postopek končan. Po parlamentarnih hodnikih je bilo že slišati namige, da bo kmalu vložen nov zakon na isto temo, ni pa še jasno, kdo naj bi to storil, a so pozneje v večini strank ocenjevali, da ponovna vložitev zakona ni več smiselna.

Podporo novi občini Ankaran so na odboru sicer izrekli poslanci SD, SLS in LDS, proti so bili v SDS in SNS, ključen pa je bil glas podpredsednika odbora Vilija Trofenika (Zares), ki je bil proti občini, čeprav so se v poslanski skupini Zaresa menda dogovorili, da se bo vzdržal. (N. R.)

Občine Ankaran še ne bo

Do državnozborske obravnave predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij, s katerim bi se ustanovila občina Ankaran, kot že napisano, sploh ni prišlo, saj se je postopek ponovno zaključil že na odboru za lokalno samoupravo, kjer predlog zakona ni bil sprejet.

Ustavni pravnik dr. Miro Cerar nam je razložil, da je parlamentarni odbor že v preteklosti sprejel razlago k poslovniku, po kateri velja, da se v primeru nesprejetja sklepa šteje, da je zakonodajni postopek zaključen. »Kljub temu pa bo treba odločbo ustavnega sodišča upoštevati. Po vsej verjetnosti bo prišlo do novega zakonodajnega predloga, kako natančno bodo poslanci ravnali, pa je predvsem stvar njihove avtonomije.«

Predstavnik civilne iniciative za ustanovitev občine Ankaran Gregor Strmčnik je nad odločitvijo odbora razočaran. Kot je pojasnil za Delo, je »civilna iniciativa svoje že povedala, predvsem ob izpolnjevanju pogojev za ustanovitev občine in z referendumsko odločitvijo, kjer smo svoje delo zaključili«. Strmčnik je prepričan, da je odločba ustavnega sodišča, ki poslancem nalaga ustanovitev občine Ankaran, večna in jo bo treba realizirati. »Odlašanje z ustanovitvijo občine pomeni veliko škodo - intenzivno se nadaljuje plenjenje, razprodaja in neodplačni prenos zemljišč iz krajevne skupnosti Ankaran na institucije v Kopru in načrtno siromašenje premoženja bodoče občine Ankaran,« je bil oster Strmčnik.

Poslanec Franco Juri (Zares) je bil kritičen do predsednika odbora Vilija Trofenika (Zares), ki je odigral odločilno vlogo pri zavrnitvi predloga zakona. Juri meni, da je v ozadju odločitve velik interes sedanje koprske občinske uprave, ki si želi doseči neovirano realizacijo velikih zazidalnih projektov na Obali. »Od Gantarja pričakujemo, da bo čim prej razpisal volitve v Mestni občini Koper, vendar bo pri tem moral pretehtati dve vrsti ustavnih pravic. Prva je spoštovanje odločbe ustavnega sodišča, druga pa je ustavna pravica posameznikov do volitev«.

Luka Juri
(SD) nam je povedal, da se strinja s tem, da je potrebno upoštevati odločbe ustavnega sodišča, vendar v primeru Ankarana obstajajo tudi razlogi ustavnopravne narave, ki poslancem preprečujejo ustanovitev nove občine. Sam namreč meni, da sta ustavno sodišče in državni zbor enakovredna organa in da imajo poslanci dolžnost in pravico pretehtati med različnimi ustavnopravnimi argumenti.

Koprski župan Boris Popovič z odločitvijo zadovoljen, predsedniku državnega zbora Pavlu Gantarju pa je še pred odločanjem na odboru posredoval poziv, naj nemudoma razpiše redne volitve za župana in občinski svet v Mestni občini Koper. Popovič meni, da obstajajo ustavnopravni razlogi, da državni zbor občine Ankaran ne ustanovi, med temi ustavno zagotovljeno varstvo položaja italijanske narodnostne skupnosti, varstvo ustavnega položaja državnega sveta in varstvo narodnogospodarskih interesov. (Vojko Rotar)