Tiskane izdaje
Brežice – Brežiški občinski svet je na včerajšnji izredni seji sprejel sklep, da občina za vračilo leta 1945 nacionaliziranega brežiškega gradu družini Attems ne bo plačala odškodnine v višini 1,6 milijona evrov (ocenjena vrednost gradu na dan odvzema po današnji cenah), kot je brežiškemu okrajnemu sodišču junija predlagal odvetnik oškodovancev.
V Brežicah namreč vztrajajo pri plačilu odškodnine za samo polovico gradu v višini 0,8 milijona evrov, s čimer se je pred pol leta na sestanku strinjal tudi predstavnik rodbine Johannes Attems. Brežiški župan Ivan Molan je povedal, da občina ne pristaja na plačilo celotne vrednosti gradu iz dveh razlogov: »Johannes Attems nam je v preteklosti razložil, da je odškodnino treba plačati le za polovico gradu (v pogovoru za Delo je lani dejal, da je drugo polovico odškodnine njegovim sorodnikom izplačala Avstrija, op. p.). Brez te njegove izjave se lani verjetno ne bi odločili za obnovo vzhodnega trakta gradu z viteško dvorano vredno dva milijona evrov. Ob tem občina sredstev za plačilo odškodnine v višini 1,6 milijona evrov nima. Ker povrnitev vojne škode ni del nalog občine, za ta namen ne moremo najeti niti kredita.«
Država ne odgovarja
V Brežicah so med sodnim postopkom, ki traja od leta 1996, za pomoč večkrat prosili državo, a ta za zdaj spor spremlja s strani. »Sami niti ne vemo, kakšno je stališče države, saj na naše dopise ne odgovarja. Zadnjega smo poslali pred tednom dni,« je povedal Molan: »Menimo, da plačilo odškodnine ni naloga občine, saj je grad nacionalizirala in vrnila država.«
Svetniki so Molanovo razmišljanje včeraj podprli in sprejeli sklep, da naj občina kot uradna lastnica gradu od države še enkrat zahteva povračilo gradu v obliki državnih obveznic. Župan bo mimo sodišča poskušal doseči dogovor o odškodnini, ki ne sme presegati 0,8 milijona evrov. V primeru neuspešnega pogajanja s potomci grofov in ob negativnem odgovoru države v Brežicah omenjajo tudi možnost vračila premoženja v naravi z dodano zahtevo, da mora Attems povrniti javni vložek v grad, ki od leta 1995 znaša štiri milijone evrov.
Attemsu samo evro?
Denacionalizacijskemu zahtevku za vračilo gradu družini Attems je leta 2007 prvo ugodilo brežiško okrajno sodišče, sledilo mu je višje sodišče in avgusta lani še vrhovno sodišče. Sklep brežiškega sodišča je bil sicer le delen, saj je določal, da mora občina kot lastnica objekta grad vrniti, medtem ko načina povračila nastale škode ni predpisal.
V današnje razmere preračunana ocenjena vrednost gradu na dan odvzema v višini 1,6 milijona evrov je delo sodnega cenilca v okviru poskusa razrešitve spora z mediacijo. Mediacijsko srečanje je bilo napovedana za julij, a je bilo zaradi junijske podvojitve odškodninskega zahtevka odpovedano. Če mediacija tudi v prihodnje ne bo uspešna, bo sodišče pred dokončno odločitvijo o načinu vračila gradu in dolžniku moralo določiti novo oceno.
Mediacijsko srečanje
je bilo odpovedano
»Attems se s ceno v postopku mediacije ni strinjal,« razlaga zastopnik občine Adam Molan: »Hotel jo je zvišati, a ko smo njegovim odvetnikom razložili, da to v slovenskem pravu ni mogoče, se je strinjal z višino ocejene vrednosti gradu. Predlog o plačilu polovice zneska je predlagal Attems.«
Pol leta star občinski predlog predvideva, da bo občina odškodnino v višini 0,8 milijona evrov plačala v štirih brezobrestnih obrokih do leta 2014 in hkrati rodbini v naravi vrnila pet dodatnih stavbnih parcel. Za Attemsa nesprejemljiv predlog je za nekatere svetnike celo preveč radodaren.
»Gradovi so velik strošek, v Evropi se prodajajo za en evro. To ceno predlagamo tudi mi,« je povedal Jurij Pezdirc iz PUM: »Mislim, da se Attems s tem, ko je najprej pristal na neko odškodnino, zdaj pa zahteva dvakrat toliko denarja, dela norce iz občine, Posavskega muzeja in Brežičanov.«
