Tiskane izdaje
Kočevje – Občina Kočevje je s svojo redarsko službo v zadnjem letu zaradi prekrškov v prometu, večinoma zaradi nepravilnega parkiranja, 263 ljudem nezakonito pobrala približno 8000 evrov. Vendar tega kršiteljem ne namerava vrniti, ker za to, pravijo, nima pravne podlage. Odvetnica Varja Holec je prepričana, da mora občina denar vrniti z zamudnimi obrestmi.
»Za avtomatično vračilo plačanih glob nimamo pravne podlage,« pravi pravnica in direktorica kočevske občinske uprave Marta Briški. Toda pravna stroka opozarja, da je bilo v konkretnem primeru, ko so kočevski redarji pisali kazni brez zahtevane pravne podlage, to je sprejetega občinskega programa varnosti, nezakonito že izrekanje glob. Vsi akti občinskega redarstva, torej tudi globe, so posledično nezakoniti in nični.
Zakon za korist kaznovancem
Občina bi kot državni organ morala slediti načelu zakonitosti, kar pomeni, da bi v primeru odkritja napake to morala popraviti in najti način, da ljudem vrne denar, ki so ga ti nezakonito vplačali v občinski proračun. »To govori tudi 190. člen obligacijskega zakonika, ki določa, da ’kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je prejeto dolžan vrniti’,« pravi Varja Holec iz odvetniške pisarne Mramor, Sorta & Holec.
Za kočevski primer je še natančnejši 171. b člen zakona o prekrških, ki govori o postopku za odpravo ali spremembo odločbe, torej tudi tistih odločb, na podlagi katerih so ljudje plačevali globe. V prvem odstavku člena je zapisano: »Predlog za odpravo ali spremembo odločbe lahko prekrškovni organ vloži po uradni dolžnosti ali na pisno pobudo osebe, ki ji je izrečena sankcija, njenega zakonitega zastopnika oziroma zagovornika, lastnika odvzetih predmetov, državnega tožilca ali sodišča.«
Dr. Rajko Pirnat s Pravne fakultete v Ljubljani je glede opredelitve tega člena jasen: »Beseda ’lahko’ ne pomeni, da ima prekrškovni organ diskrecijo – pomeni le, da sta na razpolago dve možnosti: lahko po uradni dolžnosti ali na pobudo tam naštetih oseb.«
Podobno meni Varja Holec: »Po moji oceni ne gre za možnost, ampak za obveznost, ne glede na zakonski termin ’lahko’. Vsako drugačno zatrjevanje prekrškovnega organa je sprenevedanje.«
Občino skrbi,
»Razmišljali smo tudi o tem, da prekrškovni organ vloži predlog za odpravo plačilnih nalogov po uradni dolžnosti, a smo se odločili za drugo možnost: da pisne pobude vlagajo osebe, ki jim je bila izrečena kazen. Večina je globo plačala že pred kratkim in bi jim bilo, ko bi dobili vrnjen denar, neprijetno, ker bi hkrati – to smo dolžni po zakonu – zadevo odstopili policiji v reševanje,« pravi Marta Briški.
Toda kaj se bo zgodilo, če posamezniki ne bodo vložili pisnih pobud za vračilo nezakonitih glob? »Če tega ne naredi kršitelj, bi to morala narediti občina. Od nje se pričakuje, da pozna in upošteva zakonodajo,« pravi neimenovani vir. »Prekrškovni organi so dolžni odpraviti napako v treh letih. Toda če občina tega ne bo naredila, zakon o prekrških ne predvideva pravnih sankcij,« pravi Varja Holec.
»Vedeli so za nezakonitosti«
Zgodba pa bo morda imela še drugačen konec, saj so na občini Kočevje dve ali tri leta vedeli, da nimajo pravne podlage za delovanje občinskega redarja. »To, da občinski redar ne sme delati, dokler občina Kočevje ne sprejme občinskega programa varnosti, so vedeli vsi, od župana Vladimirja Prebiliča do direktorice Marte Briški in občinskega inšpektorja Janka Kaliniča,« pravi Marjan Turk, eden od oglobljenih. Pričakoval je, da bo občina vsem vrnila nelegalno določene globe, saj je tudi sodišče letos poleti jasno povedalo, da redar ni »stvarno pristojen prekrškovni organ«.
Morda, dodaja Varja Holec, pa se bo našel kdo, ki bo odgovorne prijavil zaradi suma kaznivega dejanja nevestnega dela v službi po 258. členu kazenskega zakonika. Če pa bi se izkazalo, da so uradne osebe izrabljale svoj uradni položaj z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi drugemu (občini), pa bi bili izpolnjeni tudi zakonski znaki zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 257. člena kazenskega zakonika.
