Tiskane izdaje
V povprečju je vrtec obiskovalo trinajst otrok na leto, v njem so bile zaposlene dve vzgojiteljici in kuharica, organizirali so številne delavnice v naravi in tabore.
Zaprtje je županja Olga Karba najprej upravičevala s premajhnim številom vpisanih otrok in s prevelikimi stroški dislocirane enote, a so se starši temu uprli. Eden od njih, Matevž Kavčič, pravi, da predsednik krajevne skupnosti Marjan Munda, ki je tudi član županjine liste, takrat na temo zapiranja ni hotel sklicati seje skupnosti, zato je sam obiskal nekaj hiš in vrtec so rešili. »Tokrat pa nam ni uspelo in žalostno je, da me doma otroci sprašujejo, ali so vrtec zaprli zaradi njih, ker niso dovolj pridni,« pravi Kavčič.
Geomehanik študije za vrtec sploh ni opravil
Občina je razlog za zaprtje zdaj našla v lanskoletnem jesenskem deževju, ki je sprožilo plezenje zemlje ob hiši v neposredni bližini vrtca. Karbova je staršem otrok, ki so obiskovali enoto v Gresovščaku, odločitev sporočila v tristranskem dopisu: »Osebno kot starš nisem pripravljena pošiljati svojih otrok v vrtec, ki je 99-odstotno varen, kaj šele manj. Kot županja pa nisem pripravljena prevzeti odgovornosti za varnost in življenje otrok in javnih uslužbencev, ki bi delali v objektu, o keterem vemo, da ni stoodstotno varen.«
Pri tem se je županja sklicevala na elaborat, »ki ga je izdelal g. Kranjc, najbolj priznani strokovnjak v Sloveniji na tem področju iz Inženirsko statičnega biroja iz Maribora«. Toda geomehanik Metod Krajnc je za Delo pojasnil, da se odlomni rob plazu ob prizadeti hiši »morda kdaj res lahko znajde ob vrtcu«, vendar da glede vrtca ni opravil prav nobene geomehanske študije, »zato seveda ne morem povedati, kakšno nevarnost predstavlja odlomni rob ob prizadeti hiši. Brez raziskav ne.«
»Vrtca plazenje ne ogroža«
Županja je staršem v dopisu navedla, da je takoj po pridobitvi Krajnčevega elaborata navezala stik s predstavniki ministrstva za okolje in prostor: »Z njimi smo se dogovorili, da se bo plaz v Gresovščaku obravnaval prioritetno v letu 2016.« Staršem je županja navedla še, da »dejstvo, da je stopnja ogroženosti objekta precejšnja, odločno zasenči, da je zdaj nekaj več otrok, ki bi želeli obiskovati vrtec v tem objektu«.
Občina Ljutomer je na ministrstvu govorila z Ervinom Vivodo in z Urbanom Šumahom (in ne Šumo, kot je županja zapisala v pismu staršem) iz sektorja za zmanjševanje posledic naravnih nesreč. Vivoda je to za Delo potrdil, a glede vrtca je v nasprotju z županjo povedal, da ni poškodovan in da ga plazenje zemlje ne ogroža: »Enaindvajsetega julija smo opravili terenski ogled Urban Šumah, Metod Krajnc in jaz. Ugotovili smo, da ima občina Ljutomer s plezenjem tal kar precejšnje težave, prijavili so kar 22 primerov takih območij. Dogovorili smo se, da se prioritetno sanirata dve: Cuber 19 in Nunska Graba 33.« Medtem ko v Cubru že dober mesec ropotajo stroji, je projektna dokumetnacija za sanacijo plazu v Nunski Grabi še v izdelavi.
»Nepoškodovani vrtec v Gresovščaku v tem trenutku ni neposredno ogrožen, odlomni rob plazu ob hiši v neposredni bližini vrtca pa poteka od pet do šest metrov stran. Tudi dostop do vrtca je možen in ni poškodovan,« pravi Vivoda in dodaja, da od občine Ljutomer še niso prejeli prav ničesar, kar bi izkazovalo, da namerava Ljutomer prihodnje leto prioritetno sanirati plazenje zemlje v Gresovščaku. Ureditev plazine bi predvidoma stala okrog 200.000 evrov.
Županja ne komentira
Županjo Olgo Karba smo prosili za komentar, kako lahko govori o kakršnikoli stopnji nevarnosti, če geomehanik Krajnc pravi, da za vrtec ni izdelal nobenih raziskav, Vivoda pa, da vrtec ni neposredno ogrožen, vendar na naše vprašanje ni odgovorila. Prav tako ni pojasnila, zakaj je v pismu staršem zapisala, da so se na MOP dogovorili za prioritetno obravnavo plazu v Gresovščaku, na ministrstvu pa pravijo, da z občine na to temo niso prejeli še ničesar.
